Page 11 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 11
ia universitatis Današnje korito Save je umetno in seka nja kakšne izmed dejavnosti. Takšna so npr. pri-
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 11 meandre iz različnih zgodovinskih obdobij. čevanja o starih periščih na Mrtvicah ali o sta-
Navkljub temu je reka pogosto poplavljala na ju- rih pašnih območjih za prašiče na brižanskem
govzhodnem območju Vrbine (Verbič 2004, 185, (gl. Mokri svet vrbine). O podobni (čeprav na-
Sl. 2). Hidrotehnični ukrepi so le počasi vplivali tančneje nedatirani) dinamiki govori tudi del to-
na številčnost poplav in na mrtvice ter seveda na ponimov, kot so Stari vrti, Brodišče, Stare gmaj-
gladino talne vode. Odziv na spremenjeno sta- ne, Turški brod, idr. Zadnjo večjo spremembo
nje rečnega toka se je mdr. razmeroma hitro ka- so v vaseh zaznali po izgradnji jezovne zgradbe
zal na rastju, tudi v rečnem zaledju in posledično za NE Krško, ko so presahnile še zadnje delujo-
v načinu človekove izrabe mokrega sveta. Z leti je če štirne, saj se je od jezu dolvodno, savsko kori-
Sava lastno korito poglabljala, s tem pa tudi nivo to dodatno poglobilo in s tem tudi vodostaj tal-
talne vode v vodonosniku. Seveda je vse posto- ne vode. Njen nivo se je v zaledju ponovno zvišal
pne spremembe najprej zaznal in spremljal tu- po izgradnji nove jezovne zgradbe za HE Breži-
kajšnji človek, saj je bil s poplavno ravnico tedaj ce v letu 2018, ko so prebivalci zaznali pojave tal-
življenjsko še povezan. Po letu 1941 je ta sodvi- ne vode v gramoznicah in strugah, tudi tam, kjer
snost plahnela, vendar je bila tedaj še prvi dve po- poprej do tega ni prihajalo.
vojni desetletji izrednega pomena.
V kolikor strnemo, je v začetni fazi neuspe-
Iz pričevanj je možno povzeti in nanizati šna savska regulacija (Rihter 2015, 61–69) podalj-
poglavitne mejnike v razvoju obsavske pokrajine šala obdobje nekaterih možnosti izkoriščanja z
v njenem poregulacijskem obdobju. Tako je bil v vodno prisotnostjo povezanih zemljišč, še za eno
vseh vaseh še zabeležen spomin na rečno plovbo, stoletje, in sicer najmanj do pričetka 2. svetovne
ne le splavarjev, ki so delovali še dolgo v 20. stole- vojne, ponekod, v omejenem obsegu pa še dlje.
tje, temveč tudi na mnogo starejšo ladijsko plov- Tako je poplavna ravnica v prvi polovici 20. sto-
bo, ki naj bi se po zgodovinskih virih okvirno letja marsikje, zlasti pa na območju Gorenjih in
zaključila leta 1862 (Lapajne 1894, Vrhovec 1895) Dolenjih Skopic še vedno kazala podobo, ki je
in z njo povezanimi pričevanji o poteku vlečnih ohranjala številne naravne elemente značilnejše
poti, potrebami po živini, pletenju vlečnih vrvi, za čas pred regulacijo, čeprav so ti ravno tedaj že
ipd. Sledijo pričevanja o regulaciji in izgradnjah pospešeno izginjali (Rihter 2010). Biodiverziteta
regulacijskih arhitektur, med katerimi npr. Pe- takšnega okolja je bil izjemna, vendar je v pore-
trova škarpa na Vihrah dokumentirano sega še gulacijskem obdobju prišlo do njenega osiroma-
pred sredo 19. stoletja (Rihter 2016a–c). Pred- šenja, ki ga je pospešila človekova povojna vrni-
vsem v vzhodni polovici obravnavanega prostora tev v poplavno ravnico, ki je bila agresivnejša kot
v prvih desetletjih 20. stoletja opisujejo izjemno poprej, predvsem pa mehanizirana ter motivira-
plitvost novoizkopanega savskega korita pred- na v duhu intenzivne gospodarske izrabe.
vsem med Skopiškim zalivom in nekdanjo vasjo
Zasavje (Rihter 2015, 272). To se sklada s priče- To spoznanje je pomenilo potrditev, da je na
vanji o pogostem prestopanju bregov reke na tem terenu še možno pridobiti kvalitetna, prvooseb-
odseku in posledično o angažiranju delavcev v t. na in prostorsko umeščena pričevanja o podobi
i. savski službi, ki je skrbela za utrjevanje razritih poplavne ravnice pred letom 1941 in o načinih
bregov in za izdelovanje raznovstnih vrbovih fa- njenega neintenzivnega koriščenja. Pričujoče
šin (Rihter 2010, 2016a, b, c). delo sledi predpostavki, da v kolikor naravne da-
nosti pri naselbinah in njenih radijih niso nepo-
Človekovo koriščenje mokrega sveta se je membne, po tem nas za določeno obdobje nuj-
zmanjševalo z stabilizacijo savskega korita in pos- no zanima, kakšne so bile te naravne danosti in
topoma jenjalo, sledeč spremenjenim razmeram predvsem, katere od teh je človek dejansko izko-
pa se je tudi prostorsko premikalo. To se kaže v riščal. Nabor vedenj, ki izhaja iz obeh možnosti
pričevanjih o starih in novih lokacijah opravlja-
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 11 meandre iz različnih zgodovinskih obdobij. čevanja o starih periščih na Mrtvicah ali o sta-
Navkljub temu je reka pogosto poplavljala na ju- rih pašnih območjih za prašiče na brižanskem
govzhodnem območju Vrbine (Verbič 2004, 185, (gl. Mokri svet vrbine). O podobni (čeprav na-
Sl. 2). Hidrotehnični ukrepi so le počasi vplivali tančneje nedatirani) dinamiki govori tudi del to-
na številčnost poplav in na mrtvice ter seveda na ponimov, kot so Stari vrti, Brodišče, Stare gmaj-
gladino talne vode. Odziv na spremenjeno sta- ne, Turški brod, idr. Zadnjo večjo spremembo
nje rečnega toka se je mdr. razmeroma hitro ka- so v vaseh zaznali po izgradnji jezovne zgradbe
zal na rastju, tudi v rečnem zaledju in posledično za NE Krško, ko so presahnile še zadnje delujo-
v načinu človekove izrabe mokrega sveta. Z leti je če štirne, saj se je od jezu dolvodno, savsko kori-
Sava lastno korito poglabljala, s tem pa tudi nivo to dodatno poglobilo in s tem tudi vodostaj tal-
talne vode v vodonosniku. Seveda je vse posto- ne vode. Njen nivo se je v zaledju ponovno zvišal
pne spremembe najprej zaznal in spremljal tu- po izgradnji nove jezovne zgradbe za HE Breži-
kajšnji človek, saj je bil s poplavno ravnico tedaj ce v letu 2018, ko so prebivalci zaznali pojave tal-
življenjsko še povezan. Po letu 1941 je ta sodvi- ne vode v gramoznicah in strugah, tudi tam, kjer
snost plahnela, vendar je bila tedaj še prvi dve po- poprej do tega ni prihajalo.
vojni desetletji izrednega pomena.
V kolikor strnemo, je v začetni fazi neuspe-
Iz pričevanj je možno povzeti in nanizati šna savska regulacija (Rihter 2015, 61–69) podalj-
poglavitne mejnike v razvoju obsavske pokrajine šala obdobje nekaterih možnosti izkoriščanja z
v njenem poregulacijskem obdobju. Tako je bil v vodno prisotnostjo povezanih zemljišč, še za eno
vseh vaseh še zabeležen spomin na rečno plovbo, stoletje, in sicer najmanj do pričetka 2. svetovne
ne le splavarjev, ki so delovali še dolgo v 20. stole- vojne, ponekod, v omejenem obsegu pa še dlje.
tje, temveč tudi na mnogo starejšo ladijsko plov- Tako je poplavna ravnica v prvi polovici 20. sto-
bo, ki naj bi se po zgodovinskih virih okvirno letja marsikje, zlasti pa na območju Gorenjih in
zaključila leta 1862 (Lapajne 1894, Vrhovec 1895) Dolenjih Skopic še vedno kazala podobo, ki je
in z njo povezanimi pričevanji o poteku vlečnih ohranjala številne naravne elemente značilnejše
poti, potrebami po živini, pletenju vlečnih vrvi, za čas pred regulacijo, čeprav so ti ravno tedaj že
ipd. Sledijo pričevanja o regulaciji in izgradnjah pospešeno izginjali (Rihter 2010). Biodiverziteta
regulacijskih arhitektur, med katerimi npr. Pe- takšnega okolja je bil izjemna, vendar je v pore-
trova škarpa na Vihrah dokumentirano sega še gulacijskem obdobju prišlo do njenega osiroma-
pred sredo 19. stoletja (Rihter 2016a–c). Pred- šenja, ki ga je pospešila človekova povojna vrni-
vsem v vzhodni polovici obravnavanega prostora tev v poplavno ravnico, ki je bila agresivnejša kot
v prvih desetletjih 20. stoletja opisujejo izjemno poprej, predvsem pa mehanizirana ter motivira-
plitvost novoizkopanega savskega korita pred- na v duhu intenzivne gospodarske izrabe.
vsem med Skopiškim zalivom in nekdanjo vasjo
Zasavje (Rihter 2015, 272). To se sklada s priče- To spoznanje je pomenilo potrditev, da je na
vanji o pogostem prestopanju bregov reke na tem terenu še možno pridobiti kvalitetna, prvooseb-
odseku in posledično o angažiranju delavcev v t. na in prostorsko umeščena pričevanja o podobi
i. savski službi, ki je skrbela za utrjevanje razritih poplavne ravnice pred letom 1941 in o načinih
bregov in za izdelovanje raznovstnih vrbovih fa- njenega neintenzivnega koriščenja. Pričujoče
šin (Rihter 2010, 2016a, b, c). delo sledi predpostavki, da v kolikor naravne da-
nosti pri naselbinah in njenih radijih niso nepo-
Človekovo koriščenje mokrega sveta se je membne, po tem nas za določeno obdobje nuj-
zmanjševalo z stabilizacijo savskega korita in pos- no zanima, kakšne so bile te naravne danosti in
topoma jenjalo, sledeč spremenjenim razmeram predvsem, katere od teh je človek dejansko izko-
pa se je tudi prostorsko premikalo. To se kaže v riščal. Nabor vedenj, ki izhaja iz obeh možnosti
pričevanjih o starih in novih lokacijah opravlja-
