Page 13 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 13
ia universitatisgah, se glasi »gor 12, dol 16«8, ki pove kako glo- 1970, 132; prim. Novak 1947, 10–11). V poplavni
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 13 boka naj bo brazda (cm) v zgornejm in spodnjem ravnici je bilo takšnih zemljišč za dobrih 85 ha
polju, da s preglobokim oranjem v plitvo ležečo in sicer na prehodnih območjih med strnjenimi
prodno osnovo ne bi trajno uničili njive. pašniki in njivami, kjer je šlo za naosemletni ko-
lobar brez gnojenja. Prvo leto so sejali proso, dru-
V času do leta 1941, ko je bilo preživetje veči- go leto oves in sirek, tretje leto so površino upo-
ne tukajšnjih prebivalcev odvisno skoraj izključ- rabljali kot pašnik in tako še nadaljnih pet let,
no od uspešnosti poljedelstva, se takšna možnost ko se je kolobar ponovil (Rihter 2015, 19–25). V
gospodarjenja v obeh ekoloških conah izkazu- zvezi s kvaliteto spodnjega polja je izpoveden po-
je kot ključna, sama lega naselbin pa namerna, datek za k. o. Drnovo, ki se nedolgo (leta 1833)
premišljena in predvsem ključna za preživetje. pred zemljiško odvezo, omenja kot ena redkih k.
Vstran gospodarskemu vidiku, lahko poselitev o. na območju davčnega okraja Šrajbarski turn,
robov poplavne ravnice pomeni tudi izraz iden- kjer so v dobi uvajanje koruze, le-to sejali v več-
titete naseljencev (Evans 2003, 90). Navkljub jih količinah (Britovšek 1964, 215–217). Pomen-
temu pa so obrečne poplavne ravnice v moder- ljivo pa je, da se je sejala praviloma na najkako-
nem gospodarstvu navadno obravnavane kot vostnejših njivah 1. in 2. kakovostnega razreda,
prostor drugotnega pomena (Brown 2001, 282). torej skoraj izključno na spodnjem polju, ki je da-
jalo največji pridelek (Rihter 2015, 17–19). S tem
Za razumevanje pomena človekovega bi- je spodnje polje na našem prostoru postalo klju-
vanja na stiku dveh ekoloških con in gospo- čen nosilec tudi pri uvajanju novih poljščin, ki
darskega pomena poplavne ravnice, je izjemno so trajno spremenila dotednje poljedelske pra-
prikladno dejstvo, da so kar štiri od šestih obrav- kse. Tako naprimer že v sosednji katastrski obči-
navanih vasi (z izjemo G. in D. Skopice), ime- ni Senuše, koruza v istem času sploh še ni bila del
le leta 1824 jedra svojega spodnjega polja skoraj katastrske cenitve, saj so jo sejali le v manjši meri
v celoti znotraj k. o. Drnovo. Ta s svojim obse- (Rihter 2014, 15).
gom – 842 ha spodnjega polja na razdalji do Save
in le z 230 ha zemljišči na zgornjem polju – po- Retrogradna analiza zemljiškega katastra za
sredno izpostavlja in poudarja obrežno naravo vas Drnovo (Rihter 2015), je pokazala, da so bila
obravnavanih vasi, hkrati pa v celoti zaobjema najstarejša in najkvalitetnejša obdelovalna jedra
njihov gospodarski radij v poplavni ravnici. Ce- zgornjega in spodnjega polja med predhodnjice
nilni elaborat franciscejske katastrske izmere za nekaterih današnjih kmetij razdeljena v uravno-
k. o. Drnovo, je posledično dober vir vpogleda teženih deležih. Po nastanku relativno najmlajše
za razumevanje gospodarjenja v poplavni ravni- kmetije so v teh jedrih praviloma odsotne ali pa
ci. Tam izvemo, da so najboljše njive 1. in 2. ka- nastopajo prostorsko povsem obrobno, nekate-
kovostnega razreda vzorčili le v spodnjem polju re pa si v 19. stoletju krčijo dodatne deleže na iz-
(v poplavni ravnici), med tem, ko so njive 3. ka- razito mladih, obrečnih tleh globoko v poplavni
kovostnega razreda beležene v zgornjem polju. ravnici (Rihter 2015, 1–163). Zemljišč naj bi na-
Za razliko od zgornjega polja, so v spodnjem po- mreč v nižinskem uradu Krškega gospostva pri-
lju, poleg njiv, obstajali še različni kakovostni ra- manjkovalo že v zadnji tretjini 16. stoletja (Koro-
zredi travnikov in pašnikov. Pašniki nasploh naj- pec 1977, 48). Isti čas je zabeleženo tudi največje
bolj karakterizirajo območje naše obravnave, saj število govedi in konj, ravno v vaseh, ki obdaja-
jih na zgornjem polju skorajda ni bilo. Obstaja- jo poplavno ravnico ob levem in desnem bregu
la je tudi kategorija – trike (Rihter 2015, 16–27). Save (Koropec 1977, 48–49). Sklepamo lahko, da
Trike (Trischacker) so bila zemljišča, kjer je šlo je bilo tako zaradi bogatega pašnega in vodnate-
za izmenjevanje njive in pašnika na istem mes- ga zaledja, ki so jih te vasi, za razliko od preosta-
tu (Seručnik 2009, 494) oz. za daljšo dobo poči- lih, imele v poplavni ravnici.
vanja zemljišča, kot pri običajni prahi (Valenčič
8 Informator RVL.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 13 boka naj bo brazda (cm) v zgornejm in spodnjem ravnici je bilo takšnih zemljišč za dobrih 85 ha
polju, da s preglobokim oranjem v plitvo ležečo in sicer na prehodnih območjih med strnjenimi
prodno osnovo ne bi trajno uničili njive. pašniki in njivami, kjer je šlo za naosemletni ko-
lobar brez gnojenja. Prvo leto so sejali proso, dru-
V času do leta 1941, ko je bilo preživetje veči- go leto oves in sirek, tretje leto so površino upo-
ne tukajšnjih prebivalcev odvisno skoraj izključ- rabljali kot pašnik in tako še nadaljnih pet let,
no od uspešnosti poljedelstva, se takšna možnost ko se je kolobar ponovil (Rihter 2015, 19–25). V
gospodarjenja v obeh ekoloških conah izkazu- zvezi s kvaliteto spodnjega polja je izpoveden po-
je kot ključna, sama lega naselbin pa namerna, datek za k. o. Drnovo, ki se nedolgo (leta 1833)
premišljena in predvsem ključna za preživetje. pred zemljiško odvezo, omenja kot ena redkih k.
Vstran gospodarskemu vidiku, lahko poselitev o. na območju davčnega okraja Šrajbarski turn,
robov poplavne ravnice pomeni tudi izraz iden- kjer so v dobi uvajanje koruze, le-to sejali v več-
titete naseljencev (Evans 2003, 90). Navkljub jih količinah (Britovšek 1964, 215–217). Pomen-
temu pa so obrečne poplavne ravnice v moder- ljivo pa je, da se je sejala praviloma na najkako-
nem gospodarstvu navadno obravnavane kot vostnejših njivah 1. in 2. kakovostnega razreda,
prostor drugotnega pomena (Brown 2001, 282). torej skoraj izključno na spodnjem polju, ki je da-
jalo največji pridelek (Rihter 2015, 17–19). S tem
Za razumevanje pomena človekovega bi- je spodnje polje na našem prostoru postalo klju-
vanja na stiku dveh ekoloških con in gospo- čen nosilec tudi pri uvajanju novih poljščin, ki
darskega pomena poplavne ravnice, je izjemno so trajno spremenila dotednje poljedelske pra-
prikladno dejstvo, da so kar štiri od šestih obrav- kse. Tako naprimer že v sosednji katastrski obči-
navanih vasi (z izjemo G. in D. Skopice), ime- ni Senuše, koruza v istem času sploh še ni bila del
le leta 1824 jedra svojega spodnjega polja skoraj katastrske cenitve, saj so jo sejali le v manjši meri
v celoti znotraj k. o. Drnovo. Ta s svojim obse- (Rihter 2014, 15).
gom – 842 ha spodnjega polja na razdalji do Save
in le z 230 ha zemljišči na zgornjem polju – po- Retrogradna analiza zemljiškega katastra za
sredno izpostavlja in poudarja obrežno naravo vas Drnovo (Rihter 2015), je pokazala, da so bila
obravnavanih vasi, hkrati pa v celoti zaobjema najstarejša in najkvalitetnejša obdelovalna jedra
njihov gospodarski radij v poplavni ravnici. Ce- zgornjega in spodnjega polja med predhodnjice
nilni elaborat franciscejske katastrske izmere za nekaterih današnjih kmetij razdeljena v uravno-
k. o. Drnovo, je posledično dober vir vpogleda teženih deležih. Po nastanku relativno najmlajše
za razumevanje gospodarjenja v poplavni ravni- kmetije so v teh jedrih praviloma odsotne ali pa
ci. Tam izvemo, da so najboljše njive 1. in 2. ka- nastopajo prostorsko povsem obrobno, nekate-
kovostnega razreda vzorčili le v spodnjem polju re pa si v 19. stoletju krčijo dodatne deleže na iz-
(v poplavni ravnici), med tem, ko so njive 3. ka- razito mladih, obrečnih tleh globoko v poplavni
kovostnega razreda beležene v zgornjem polju. ravnici (Rihter 2015, 1–163). Zemljišč naj bi na-
Za razliko od zgornjega polja, so v spodnjem po- mreč v nižinskem uradu Krškega gospostva pri-
lju, poleg njiv, obstajali še različni kakovostni ra- manjkovalo že v zadnji tretjini 16. stoletja (Koro-
zredi travnikov in pašnikov. Pašniki nasploh naj- pec 1977, 48). Isti čas je zabeleženo tudi največje
bolj karakterizirajo območje naše obravnave, saj število govedi in konj, ravno v vaseh, ki obdaja-
jih na zgornjem polju skorajda ni bilo. Obstaja- jo poplavno ravnico ob levem in desnem bregu
la je tudi kategorija – trike (Rihter 2015, 16–27). Save (Koropec 1977, 48–49). Sklepamo lahko, da
Trike (Trischacker) so bila zemljišča, kjer je šlo je bilo tako zaradi bogatega pašnega in vodnate-
za izmenjevanje njive in pašnika na istem mes- ga zaledja, ki so jih te vasi, za razliko od preosta-
tu (Seručnik 2009, 494) oz. za daljšo dobo poči- lih, imele v poplavni ravnici.
vanja zemljišča, kot pri običajni prahi (Valenčič
8 Informator RVL.
