Page 12 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 12
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 12pa nam prejkone odpira globlji vpogled v zgodo-reka Sava urezala še holocenske terase, ki so po
vino prostora in človeka. nastanku erozijske površine (Verbič 1993, 327–
hereditati 330; 2004, 185, gl. Stritar 1977, 627–638).
Kulturne in naravne danosti
S širšega prostora obravnavanih vasi so znane Tako je med holocenskimi in zgornjo plei-
prazgodovinske, rimske in zgodnjesrednjeve- stocensko teraso nastala značilna več metrov vi-
ške arheološke najdbe (Petru in Petru1978; Ba- soka višinska razlika, ki je najočitnejša za vasi na
vec 2006; 2009, 57–63). Te kažejo na intenziv- razdalji med Drnovim in Vihrami. S tem vasi vi-
no, še zlasti rimskodobno poselitev. Tod namreč šinsko dominirajo nad poplavno ravnico. Obre-
vodi trasa rimske itinerarske ceste, ob kateri je žna narava vasi in sama dvojnost zgoraj/spodaj v
na območju današnjega Drnovega stalo antič- odnosu do poplavne ravnice, se dodatno izraža
no mesto Neviodunum (Petru 1978). Prve pisne v pedoloških in posledično v agrarnih danostih
omembe imen današnjih vasi sodijo v čas od sre- teh vasi.
de 14. do srede 15. stoletja (Mlinarič 1977, 26–28,
44), ko se, najbrž že na robovih poplavne ravni- Z vidika kmetijstva se v podsekvenci na pro-
ce, prvič omenjajo predhodnjice kmetij v dana- du in pesku pojavljata dve združbi tal in sicer na
šnjih vaseh. Dandanes jih druži lega natnačno holocenskih terasah združba obrečnih tal in na
ob robu poplavne ravnice, katere značilnost je pleistocenski terasi združba rjavih tal. Narav-
prepredenost z opuščenimi, pretežno meandri- na meja med njima zato poteka po ježi, ki deli
rajočimi rečnimi tokovi. Zato so njeni robovi holocensko območje od pleistocenskega. To pa
oblikovani kot meanderski loki (Verbič 2004, je istočasno meja, ki deli združbo obrečnih tal
184–185). To je hkrati tudi najbolj očitna morfo- od združbe rjavih tal (Stritar 1990, 52–53; 1977,
loška razlika, ko poplavno ravnico primerjamo z 636–637). Ljudska prostorska delitev vaško po-
zgornjepleistocensko teraso, ki je zaradi človeko- lje npr. na Drnovem, loči na delenske in gorenske
ve dalj časa trajajoče obdelave navidez že povsem njive, kjer za slednje velja tudi krajše poimenova-
ravna (Verbič 2004, 184–185). nje pule ali na pul. Pule je tu sinonim za njive na
pleistocenski terasi. V obravnavi bomo za sled-
Sledi opis nekaterih geoloških značilnosti nje uporabili izraz zgornje polje, za njive na ho-
območja, zato ponovno spomnimo, da z izrazom locenskih terasah, ki so bile izkrčene v poplavni
poplavna ravnica v pričujoči obravnavi označu- ravnici, pa spodnje polje (Sl. 2).
jemo v najširšem smislu območje tukajšnjih ho-
locenskih savskih teras, imenovanih Vrbina/e. Ta delitev ima v lokalni rabi (in v zavesti) že
Ta zemljišča so bila v naravnem stanju večkrat vgrajeno pomensko informacijo o rodovitnosti
poplavljena, zaradi človekovih posegov v rečno ali bolje rečeno o stanovitnosti spodnjega polja,
strugo pa dandanes ob povodnji vse terase niso ki se bolj obnese tudi v primeru suše. Čeprav sta
poplavljene. Za polje nad poplavno ravnico, ki obe polji v osnovi rodovitni, je splošno znano, da
ga povodenj v holocenu praviloma ni dosegala, huda suša na zgornjem polju lahko uniči skoraj
v geologiji zaobjema poimenovanje zgornjeplei- celoten pridelek. Nasprotno pa je možno v spo-
stocenska terasa. V nadaljevanju krajše, tudi ple- dnjem polju sočasno celo spraviti nekaj pridelka.
istocenska terasa. Prav tako pa je bilo lahko spodnje polje ponekod
premokro za posevke ali pa nepričakovano po-
Razen G. in D. Skopic, vse vasi stojijo na plavljeno v času žetve ali spravila.7 Zgornje po-
pleistocenski terasi, oziroma natančneje, na lje je zaradi plitve ornice hitro odcedno in je zato
skrajnem robu zgornjepleistocenskega prodnega bolj podvrženo suši, med tem, ko je spodnje po-
zasipa (gl. Verbič 2004, 184–184). Krško polje je lje večinoma vlažnejše in bolje kljubuje suši. Vla-
namreč prekrito s prodnimi savskimi zasipi raz- dala je torej izrazita dvojnost, posledično tudi v
ličnih starosti (Verbič 1993, 327). V zadnji (zgor- dodatnih znanjih potrebnih za uspešno obdela-
njepleistocenski) prodni zasip ledene dobe, pa je vo. Staro pravilo, ki je nekdaj npr. veljalo na Bre-
7 Informator EKC, VER, TTD, STM.
vino prostora in človeka. nastanku erozijske površine (Verbič 1993, 327–
hereditati 330; 2004, 185, gl. Stritar 1977, 627–638).
Kulturne in naravne danosti
S širšega prostora obravnavanih vasi so znane Tako je med holocenskimi in zgornjo plei-
prazgodovinske, rimske in zgodnjesrednjeve- stocensko teraso nastala značilna več metrov vi-
ške arheološke najdbe (Petru in Petru1978; Ba- soka višinska razlika, ki je najočitnejša za vasi na
vec 2006; 2009, 57–63). Te kažejo na intenziv- razdalji med Drnovim in Vihrami. S tem vasi vi-
no, še zlasti rimskodobno poselitev. Tod namreč šinsko dominirajo nad poplavno ravnico. Obre-
vodi trasa rimske itinerarske ceste, ob kateri je žna narava vasi in sama dvojnost zgoraj/spodaj v
na območju današnjega Drnovega stalo antič- odnosu do poplavne ravnice, se dodatno izraža
no mesto Neviodunum (Petru 1978). Prve pisne v pedoloških in posledično v agrarnih danostih
omembe imen današnjih vasi sodijo v čas od sre- teh vasi.
de 14. do srede 15. stoletja (Mlinarič 1977, 26–28,
44), ko se, najbrž že na robovih poplavne ravni- Z vidika kmetijstva se v podsekvenci na pro-
ce, prvič omenjajo predhodnjice kmetij v dana- du in pesku pojavljata dve združbi tal in sicer na
šnjih vaseh. Dandanes jih druži lega natnačno holocenskih terasah združba obrečnih tal in na
ob robu poplavne ravnice, katere značilnost je pleistocenski terasi združba rjavih tal. Narav-
prepredenost z opuščenimi, pretežno meandri- na meja med njima zato poteka po ježi, ki deli
rajočimi rečnimi tokovi. Zato so njeni robovi holocensko območje od pleistocenskega. To pa
oblikovani kot meanderski loki (Verbič 2004, je istočasno meja, ki deli združbo obrečnih tal
184–185). To je hkrati tudi najbolj očitna morfo- od združbe rjavih tal (Stritar 1990, 52–53; 1977,
loška razlika, ko poplavno ravnico primerjamo z 636–637). Ljudska prostorska delitev vaško po-
zgornjepleistocensko teraso, ki je zaradi človeko- lje npr. na Drnovem, loči na delenske in gorenske
ve dalj časa trajajoče obdelave navidez že povsem njive, kjer za slednje velja tudi krajše poimenova-
ravna (Verbič 2004, 184–185). nje pule ali na pul. Pule je tu sinonim za njive na
pleistocenski terasi. V obravnavi bomo za sled-
Sledi opis nekaterih geoloških značilnosti nje uporabili izraz zgornje polje, za njive na ho-
območja, zato ponovno spomnimo, da z izrazom locenskih terasah, ki so bile izkrčene v poplavni
poplavna ravnica v pričujoči obravnavi označu- ravnici, pa spodnje polje (Sl. 2).
jemo v najširšem smislu območje tukajšnjih ho-
locenskih savskih teras, imenovanih Vrbina/e. Ta delitev ima v lokalni rabi (in v zavesti) že
Ta zemljišča so bila v naravnem stanju večkrat vgrajeno pomensko informacijo o rodovitnosti
poplavljena, zaradi človekovih posegov v rečno ali bolje rečeno o stanovitnosti spodnjega polja,
strugo pa dandanes ob povodnji vse terase niso ki se bolj obnese tudi v primeru suše. Čeprav sta
poplavljene. Za polje nad poplavno ravnico, ki obe polji v osnovi rodovitni, je splošno znano, da
ga povodenj v holocenu praviloma ni dosegala, huda suša na zgornjem polju lahko uniči skoraj
v geologiji zaobjema poimenovanje zgornjeplei- celoten pridelek. Nasprotno pa je možno v spo-
stocenska terasa. V nadaljevanju krajše, tudi ple- dnjem polju sočasno celo spraviti nekaj pridelka.
istocenska terasa. Prav tako pa je bilo lahko spodnje polje ponekod
premokro za posevke ali pa nepričakovano po-
Razen G. in D. Skopic, vse vasi stojijo na plavljeno v času žetve ali spravila.7 Zgornje po-
pleistocenski terasi, oziroma natančneje, na lje je zaradi plitve ornice hitro odcedno in je zato
skrajnem robu zgornjepleistocenskega prodnega bolj podvrženo suši, med tem, ko je spodnje po-
zasipa (gl. Verbič 2004, 184–184). Krško polje je lje večinoma vlažnejše in bolje kljubuje suši. Vla-
namreč prekrito s prodnimi savskimi zasipi raz- dala je torej izrazita dvojnost, posledično tudi v
ličnih starosti (Verbič 1993, 327). V zadnji (zgor- dodatnih znanjih potrebnih za uspešno obdela-
njepleistocenski) prodni zasip ledene dobe, pa je vo. Staro pravilo, ki je nekdaj npr. veljalo na Bre-
7 Informator EKC, VER, TTD, STM.
