Page 9 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 9
ia universitatisPoplavna ravnica reke Save na Krškem polju kot gospodarsko
9 zaledje kmečkih gospodarstev v prvi polovici 20. stoletja
Jernej Rihter, Inštitut za arheologijio, Znanstvenoraziskovalni center
Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana
Prispevek s pomočjo ljudskih pričevanj predstavi koriščenje poplavne ravnice v kmečkih gospodarstvih
ob desnem bregu reke Save na Krškem polju. Pridobili smo številne informacije o nekdanjih človekovih
dejavnostih, ki jih lahko zaobjema tudi izraz koriščenje mokrega sveta. Rezultat raziskave je nabor konkret-
nih, prostorsko umeščenih dejavnosti človeka v poplavni ravnici ter potrditev pomena človekovega bi-
vanja v neposredni bližini vodnih virov.
Ključne besede: Krško polje, Sava, poplavna ravnica, poljedelstvo, nabiralništvo
The paper presents the use of the floodplain along the right bank of the Sava River in Krško Polje for
farming and gathering purposes. We have acquired a wealth of information about former activities in
this area, which can collectively be referred to by the term exploitation of damp areas. The result of the re-
search is a set of specific human activities located in exact points in the landscape and the confirmation
of the great importance that living in the immediate vicinity of water sources had for people.
Key words: Krško polje, Sava River, flood plain, husbandry, gathering
Pregled človekovih dejavnosti v poplavni
ravnici temelji na ljudskih pričevanjih, ki lične medije, je bilo nesistematično zbranih med
se nanašajo na prostor med reko Savo in leti 2004–2016.3 Sredi leta 2016, ko je bila zaklju-
čena neobjavljena različica pričujočega prispev-
vasmi med Drnovim in D. Skopicami na Kr- ka, je celotno območje raziskave zajela izgradnja
škem polju.1 Gre za razširjeno nadaljevanje po- zajezitvenega bazena za HE Brežice. Pri tem je
dobno zasnovanega dela, ki obravnava različne prišlo do popolne spremembe obrečnega oko-
vidike človekove povezanosti s poplavno ravnico lja celotnega območja, ki nas v tej raziskavi naj-
na območju G. in D. Skopic (Rihter 2010). Ta je bolj zanima. Zato naj bralec različna sklicevanja
temeljil na popisu izbranih kulturnih in narav- in lociranja v prostoru na topografski podlagi
nih posebnosti na tem istem območju (Rihter (Sl. 1), v naravi razume v kontekstu stare savske
2007), idejno pa na pripovedih Uršule Vodopi- struge pred letom 2016/2017, torej pred zajezitvi-
vec in na njeni kasnejši knjigi spominov (2008).2 jo. Zbirka podatkov in s tem tudi pričujoče delo,
Večina pričevanj in izročil, zabeleženih na raz- je bilo kasneje dopolnjeno z novimi pričevanji,
zbranimi vključno do julija 2019.
Zbranih je bilo več stotin živih4 toponimov.
1 Podatke zbiram avtor tega prispevka, ki hranim celoten arhiv
pričevanj in izročil. Informatorji so označeni s naključno tričrkov-
no oznako. Med njimi so številni še danes v uporabi, mno-
2 Uršula Vodopivec: Knjiga spominov »Za Jerneja« 2008 (rokopis); 3 Raziskovanje življenja s poplavno ravnico izvajam avtor zapisa.
obseg 145 str., format A5(neobjavljeno) (gl. Literatura). Posamezni
izseki iz strani p. 33, p. 37, p. 64–72 in p. 90, so bili objavljeni pri Rih- 4 Za »žive« toponime štejem tiste, ki so bili zbrani preko ustnih virov
ter (2010). in jih je bilo moč z informatorji tudi locirati. Približno petina vseh
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.7(1)9-61
9 zaledje kmečkih gospodarstev v prvi polovici 20. stoletja
Jernej Rihter, Inštitut za arheologijio, Znanstvenoraziskovalni center
Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana
Prispevek s pomočjo ljudskih pričevanj predstavi koriščenje poplavne ravnice v kmečkih gospodarstvih
ob desnem bregu reke Save na Krškem polju. Pridobili smo številne informacije o nekdanjih človekovih
dejavnostih, ki jih lahko zaobjema tudi izraz koriščenje mokrega sveta. Rezultat raziskave je nabor konkret-
nih, prostorsko umeščenih dejavnosti človeka v poplavni ravnici ter potrditev pomena človekovega bi-
vanja v neposredni bližini vodnih virov.
Ključne besede: Krško polje, Sava, poplavna ravnica, poljedelstvo, nabiralništvo
The paper presents the use of the floodplain along the right bank of the Sava River in Krško Polje for
farming and gathering purposes. We have acquired a wealth of information about former activities in
this area, which can collectively be referred to by the term exploitation of damp areas. The result of the re-
search is a set of specific human activities located in exact points in the landscape and the confirmation
of the great importance that living in the immediate vicinity of water sources had for people.
Key words: Krško polje, Sava River, flood plain, husbandry, gathering
Pregled človekovih dejavnosti v poplavni
ravnici temelji na ljudskih pričevanjih, ki lične medije, je bilo nesistematično zbranih med
se nanašajo na prostor med reko Savo in leti 2004–2016.3 Sredi leta 2016, ko je bila zaklju-
čena neobjavljena različica pričujočega prispev-
vasmi med Drnovim in D. Skopicami na Kr- ka, je celotno območje raziskave zajela izgradnja
škem polju.1 Gre za razširjeno nadaljevanje po- zajezitvenega bazena za HE Brežice. Pri tem je
dobno zasnovanega dela, ki obravnava različne prišlo do popolne spremembe obrečnega oko-
vidike človekove povezanosti s poplavno ravnico lja celotnega območja, ki nas v tej raziskavi naj-
na območju G. in D. Skopic (Rihter 2010). Ta je bolj zanima. Zato naj bralec različna sklicevanja
temeljil na popisu izbranih kulturnih in narav- in lociranja v prostoru na topografski podlagi
nih posebnosti na tem istem območju (Rihter (Sl. 1), v naravi razume v kontekstu stare savske
2007), idejno pa na pripovedih Uršule Vodopi- struge pred letom 2016/2017, torej pred zajezitvi-
vec in na njeni kasnejši knjigi spominov (2008).2 jo. Zbirka podatkov in s tem tudi pričujoče delo,
Večina pričevanj in izročil, zabeleženih na raz- je bilo kasneje dopolnjeno z novimi pričevanji,
zbranimi vključno do julija 2019.
Zbranih je bilo več stotin živih4 toponimov.
1 Podatke zbiram avtor tega prispevka, ki hranim celoten arhiv
pričevanj in izročil. Informatorji so označeni s naključno tričrkov-
no oznako. Med njimi so številni še danes v uporabi, mno-
2 Uršula Vodopivec: Knjiga spominov »Za Jerneja« 2008 (rokopis); 3 Raziskovanje življenja s poplavno ravnico izvajam avtor zapisa.
obseg 145 str., format A5(neobjavljeno) (gl. Literatura). Posamezni
izseki iz strani p. 33, p. 37, p. 64–72 in p. 90, so bili objavljeni pri Rih- 4 Za »žive« toponime štejem tiste, ki so bili zbrani preko ustnih virov
ter (2010). in jih je bilo moč z informatorji tudi locirati. Približno petina vseh
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.7(1)9-61
