Page 54 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 54
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 54Predstavljena pričevanja raziskovalce tegaje stanovitnejše ob suši. Seveda pa je lahko bilo
in drugih obrečnih okolj seznanjajo z možnimi tudi poplavljeno, vendar praviloma ne v času
hereditatiin pričakovanimi nabori človekovih dejavnostinajvečje suše. Gre torej za komplementaren
v poplavni ravnici, ki so (lahko) pustile sledo- način gospodarjenja, kjer bi bilo izključevanje
ve v raznovrstnih zapisih, bodisi arheoloških pomena enega ali drugega dela polja napačno.
ali drugih, in sicer na točno določenih mes- Zato je pravilneje misliti o komplementarnem
tih, tako v poplavni ravnici kakor tudi v nasel- gospodarjenju v mokrem in v suhem polju, kjer
binah. Nabor predstavljenih dejavnosti poraja pa so imele vasi z roba poplavne ravnice nepri-
nekatera raziskovalna vprašanja tudi za starej- merno boljša gospodarska izhodišča, kakor tis-
ša obdobja v tem in drugih okoljih. Nanje bo ta, ki so stala drugje. Pomembni sta bili torej
možno odgovarjati v prihodnosti z ustrezno iz- obe polji, zgornje in spodnje. Z izbiro prostora
biro raziskovalnih metod v okviru posameznih za setev v spodnjem in/ali v zgornjem polju, je
ved. V zvezi z nabiralništvom spomnimo, da lahko človek aktivno vplival na količino pridel-
vseh dejavnosti ni možno nekritično aplicirati ka v nepredvidljivih vremenskih in drugih situ-
na starejša obdobja, na kar je opozoril že Viko acijah in s tem tudi na svoj obstoj. Narava obeh
Novak (1957), saj so mnoge med njimi odgovor polj je v osnovi zahtevala različna znanja in
na že spremenjene gospodraske prakse, kakršna predpriprave za upravljanje, toda izplen za pre-
je npr. uvedba hlevske živinoreje (Novak 1957, živetje je bil boljši. Privlačnost takšne naselitve
20). in takšnega načina gospodarjenja, zato ne mo-
remo razumeti zgolj z bližino vodnih virov kot
Pomembna ugotovitev je, da je človek v takih, npr. pitna voda, temveč v pestrosti njiho-
poplavni ravnici našel znaten del virov za pre- vih pojavnih oblik in spremljevalnih okolišči-
življanje in da so tamkajšnje, na videz drobne nah, ki so jih te porajale. V občasno poplavlje-
individualne dejavnosti, ki so po letu 1941 si- nih lokah in logovih je človek še pred dobrimi
cer že izgubljale pomen, dejansko predstavljale 70 leti tod pridobival številne surovine potreb-
sestavni in nepogrešljiv del kmečkega življenja. ne v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu.
Očitna količinska prevlada podatkov o korišče- Osušene in še živeče mrtvice so naseljevale ži-
nju poplavne ravnice, napram količini podat- vali, ki jih ob reguliranem rečnem toku ni bilo
kov o dejavnostih na peleistocenski terasi – ki več ali pa je imel človek do njih že omejen/ote-
sicer ni bila predmet pričujoče obravnave, ven- žen dostop, npr. pri ribolovu in drugem kori-
dar se prevlada kaže kot vzporedni/posredni ščenju reke. Podobno velja tudi za rastline, ki
rezultat te iste raziskave – kaže, da večine teh so poraščale ti dve območji. Zaradi bogatstva
dejavnosti v suhem, zgornjem polju (pleisto- raznovrstnega življenja, ki se ustvarja na stiku
censka terasa), ni bilo možno izvajati. Narava kopnega in tedaj deloma še živega in razveja-
obeh polj je namreč neposredno neprimerljiva. nega vodnega sveta, smo tu zabeležili številna,
Eden od rezultatov raziskave je torej tudi od- danes že pozabljena opravila in načine eksten-
govor na vprašanje kaj sploh je človeku dajalo zivne izrabe (Tab. 1), kakršno je naprimer mo-
zgornje polje na pleistocenski terasi, poleg svo- kro godenje lanu v skopiških mrtvicah. Mno-
jih, ne povsod najbolj rodovitnih njiv? Odgo- ge predstavljene dejavnosti prejkone, pomenijo
vor je skoraj nič iz naslova neagrarnih dejavno- zadnje odmeve naravnih danosti, starih navad
sti, kakršne smo spoznali v poplavni ravnici. V in znanj pridobljenih s tradicijo življenja ob
poljedelskem oziru je zgornje polje sicer pome- poplavni ravnici.
nilo žitnico, vendar bi bil vtis, da je bilo zara-
di tega tudi pomembnejše od spodnjega polja, Članek posvečam pokojni Uršuli Vodopi-
napačen. Spodnje polje je namreč dajalo enako vec, rojeni Srpčič leta 1926 na Gorenjih Skopi-
dober ali še boljši žitni pridelek ob dejstvu, da cah.
in drugih obrečnih okolj seznanjajo z možnimi tudi poplavljeno, vendar praviloma ne v času
hereditatiin pričakovanimi nabori človekovih dejavnostinajvečje suše. Gre torej za komplementaren
v poplavni ravnici, ki so (lahko) pustile sledo- način gospodarjenja, kjer bi bilo izključevanje
ve v raznovrstnih zapisih, bodisi arheoloških pomena enega ali drugega dela polja napačno.
ali drugih, in sicer na točno določenih mes- Zato je pravilneje misliti o komplementarnem
tih, tako v poplavni ravnici kakor tudi v nasel- gospodarjenju v mokrem in v suhem polju, kjer
binah. Nabor predstavljenih dejavnosti poraja pa so imele vasi z roba poplavne ravnice nepri-
nekatera raziskovalna vprašanja tudi za starej- merno boljša gospodarska izhodišča, kakor tis-
ša obdobja v tem in drugih okoljih. Nanje bo ta, ki so stala drugje. Pomembni sta bili torej
možno odgovarjati v prihodnosti z ustrezno iz- obe polji, zgornje in spodnje. Z izbiro prostora
biro raziskovalnih metod v okviru posameznih za setev v spodnjem in/ali v zgornjem polju, je
ved. V zvezi z nabiralništvom spomnimo, da lahko človek aktivno vplival na količino pridel-
vseh dejavnosti ni možno nekritično aplicirati ka v nepredvidljivih vremenskih in drugih situ-
na starejša obdobja, na kar je opozoril že Viko acijah in s tem tudi na svoj obstoj. Narava obeh
Novak (1957), saj so mnoge med njimi odgovor polj je v osnovi zahtevala različna znanja in
na že spremenjene gospodraske prakse, kakršna predpriprave za upravljanje, toda izplen za pre-
je npr. uvedba hlevske živinoreje (Novak 1957, živetje je bil boljši. Privlačnost takšne naselitve
20). in takšnega načina gospodarjenja, zato ne mo-
remo razumeti zgolj z bližino vodnih virov kot
Pomembna ugotovitev je, da je človek v takih, npr. pitna voda, temveč v pestrosti njiho-
poplavni ravnici našel znaten del virov za pre- vih pojavnih oblik in spremljevalnih okolišči-
življanje in da so tamkajšnje, na videz drobne nah, ki so jih te porajale. V občasno poplavlje-
individualne dejavnosti, ki so po letu 1941 si- nih lokah in logovih je človek še pred dobrimi
cer že izgubljale pomen, dejansko predstavljale 70 leti tod pridobival številne surovine potreb-
sestavni in nepogrešljiv del kmečkega življenja. ne v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu.
Očitna količinska prevlada podatkov o korišče- Osušene in še živeče mrtvice so naseljevale ži-
nju poplavne ravnice, napram količini podat- vali, ki jih ob reguliranem rečnem toku ni bilo
kov o dejavnostih na peleistocenski terasi – ki več ali pa je imel človek do njih že omejen/ote-
sicer ni bila predmet pričujoče obravnave, ven- žen dostop, npr. pri ribolovu in drugem kori-
dar se prevlada kaže kot vzporedni/posredni ščenju reke. Podobno velja tudi za rastline, ki
rezultat te iste raziskave – kaže, da večine teh so poraščale ti dve območji. Zaradi bogatstva
dejavnosti v suhem, zgornjem polju (pleisto- raznovrstnega življenja, ki se ustvarja na stiku
censka terasa), ni bilo možno izvajati. Narava kopnega in tedaj deloma še živega in razveja-
obeh polj je namreč neposredno neprimerljiva. nega vodnega sveta, smo tu zabeležili številna,
Eden od rezultatov raziskave je torej tudi od- danes že pozabljena opravila in načine eksten-
govor na vprašanje kaj sploh je človeku dajalo zivne izrabe (Tab. 1), kakršno je naprimer mo-
zgornje polje na pleistocenski terasi, poleg svo- kro godenje lanu v skopiških mrtvicah. Mno-
jih, ne povsod najbolj rodovitnih njiv? Odgo- ge predstavljene dejavnosti prejkone, pomenijo
vor je skoraj nič iz naslova neagrarnih dejavno- zadnje odmeve naravnih danosti, starih navad
sti, kakršne smo spoznali v poplavni ravnici. V in znanj pridobljenih s tradicijo življenja ob
poljedelskem oziru je zgornje polje sicer pome- poplavni ravnici.
nilo žitnico, vendar bi bil vtis, da je bilo zara-
di tega tudi pomembnejše od spodnjega polja, Članek posvečam pokojni Uršuli Vodopi-
napačen. Spodnje polje je namreč dajalo enako vec, rojeni Srpčič leta 1926 na Gorenjih Skopi-
dober ali še boljši žitni pridelek ob dejstvu, da cah.
