Page 49 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 49
ia universitatisLokacija opekarne sovpada z arheološkim naj- cije so zaradi umeščanja avionske ceste pri ledi-
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 49 diščem Dolenje Skopice – Arheološko najdišče ni Mrtvišce, znatno povečali tudi kop proda pri
Ravne, kjer naj bili nekateri ostanki kamenja, Bregah na mestu, kjer je kasneje domovala »gra-
opeke in lončenine, prepoznani kot rimskodob- moznica in cementnine Brege« kasneje del IGM
ni.326 Na tem mestu, ki so ga značilno imenovali Sava Krško.332 Do takšnih posegov v brežino in
Ciglana, so domačini dobili prod, je med 2. svetovno vojno prišlo tudi na
Vihrah na ledini Drašca.333
ilovko za mazat po hišah.327 Ciglarna je bla
tu, rekli so Pod črešje. Bil je ohranjen še kos Ko je po drugi svetovni vojni prod pos-
zida. Se je vidlo od deleč.328 tal prevladujoč gradbeni material za zidavo, so
se nekdanji obcestni kopi zaradi ugodne pro-
Ta podatek se nanaša na čas 1930–1940. Opekar- metne lege nesluteno razširili daleč onkraj nek-
na pa naj bi po mnenju nekaterih prenehala z de- danjih meja. Za nazornejšo ilustracijo – na dr-
lovanjem že pred 1. svetovno vojno.329 Krajevni novskem zahodnem robu se je stari kop proda,
leksikikon dravske banovine (1937, 258) omenja ki je še leta 1824 meril 7 arov, do danes povečal
opekarno tudi v Gorenjih Skopicah. za 1600-krat (Rihter 2015, 174), na Bregah je juž-
no od vasi takšen kop uničil več kot 42 ha dote-
Sviž in prod danjih njiv. Med Drnovim in Gorenjo vasjo pa
V vseh obarvnavanih vaseh se je pred drugo sve- skoraj 60ha. Samo na razdalji 1,5 km med Bre-
tovno vojno droben pesek, ki ga tod imenuje- gami in Drnovim, je bilo od 1970-tih let in do
jo sviž, črpal izključno na spodnjem polju (ho- danes trajno uničenih več kot 100ha nekdanjih
locenske terase). Prod pa se je v tistem času kopal njiv. Na neodgovorno in kratkovidno gospodar-
ob glavnih cestah predvsem za njihovo oskrbo jenje Krške občine z umeščanji kopov proda na
in to skoraj izključno na pleistocenski terasi. Po- ekološko krhko ravnico, je že leta 1977 opozarjal
gosto so se kopi nadaljevali kar na robovih starej- Albin Stritar (Stritar 1977, 637), vendar so se od
ših kopov, v katerih so sicer že uspevali travniki tlej nekatere gramoznice še razširile.
in njive. Med njimi so namreč v okolici Drnove-
ga nekateri zelo verjetno še rimskodobne starosti Posvetimo se sedaj pregledu razvoja kopov
(Rihter 2015, 209–216). sviža na spodnjem polju, ki nas tu najbolj zani-
majo. Če so se kopi proda vidneje razširili šele
Za ceste so skrbeli domači zogarji,330 ki so po sredi 20. stoletja, je za kope sviža, ki so veza-
– kot že rečeno – prod črpali v nekaterih sta- ni izključno na spodnje polje, značilno, da so se
rih kopih, hkrati pa so deloma že odpirali tudi razmahnili že konec 19. in v začetku 20. stol. Ta
kope na svojih zemljiščih v bližini cest (npr. Bre- trend v okviru Drnovega povezujemo z obnova-
ge). Nove kope so odpirali v času okupacije tudi mi drnovskih pogorišč (prvič po lesenih grad-
Nemci predvsem na območjih, kjer so gradili t. i. benih fazah), v zidani izvedbi z opeko. Drno-
avionske ceste, s katerimi so povezali glavno le- vo je namreč med leti 1899 in 1915, torej v samo
tališče v Cerkljah ob Krki, z zakloni za letala na 16-letnem obdobju gorelo kar devetkrat, do kon-
poraščenih obrobjih polja bližje reki Savi. Večji ca druge svetovne pa še najmanj 3-krat. Izmeno-
kop proda je v tem času (med okupacijo) na novo ma so pogoreli skorajda vsi vaški predeli, nekate-
nastal južno od c. sv. Urha na ledini Pri križi 331, ri tudi po večkrat in to v istem letu (Rihter 2015,
ki je trenutno v fazi zasipavanja. V času okupa- 170). Povečane potrebe po svižu so ta čas zaznav-
ne tudi v drugih tukajšnjih vaseh in so poveza-
326 Dolenje Skopice – Arheološko najdišče Ravne (EŠD 10779) ): Do- ne z novim načinom gradnje v opeki in izdela-
stop: http://giskd6s. situla. org/giskd/ (17. 08. 2019). vi značilnih glajenih fasad pogosto oker barv, z
dekorativnimi elementi še zlasti ob odprtinah ali
327 Informator RCD.
328 Informator STM. 332 Informator VER, IFS.
329 Informator TXJ. 333 Informator LPT.
330 V pomenu cestni delavec.
331 Informator FSI, VER, EXC, LPT, XSX.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 49 diščem Dolenje Skopice – Arheološko najdišče ni Mrtvišce, znatno povečali tudi kop proda pri
Ravne, kjer naj bili nekateri ostanki kamenja, Bregah na mestu, kjer je kasneje domovala »gra-
opeke in lončenine, prepoznani kot rimskodob- moznica in cementnine Brege« kasneje del IGM
ni.326 Na tem mestu, ki so ga značilno imenovali Sava Krško.332 Do takšnih posegov v brežino in
Ciglana, so domačini dobili prod, je med 2. svetovno vojno prišlo tudi na
Vihrah na ledini Drašca.333
ilovko za mazat po hišah.327 Ciglarna je bla
tu, rekli so Pod črešje. Bil je ohranjen še kos Ko je po drugi svetovni vojni prod pos-
zida. Se je vidlo od deleč.328 tal prevladujoč gradbeni material za zidavo, so
se nekdanji obcestni kopi zaradi ugodne pro-
Ta podatek se nanaša na čas 1930–1940. Opekar- metne lege nesluteno razširili daleč onkraj nek-
na pa naj bi po mnenju nekaterih prenehala z de- danjih meja. Za nazornejšo ilustracijo – na dr-
lovanjem že pred 1. svetovno vojno.329 Krajevni novskem zahodnem robu se je stari kop proda,
leksikikon dravske banovine (1937, 258) omenja ki je še leta 1824 meril 7 arov, do danes povečal
opekarno tudi v Gorenjih Skopicah. za 1600-krat (Rihter 2015, 174), na Bregah je juž-
no od vasi takšen kop uničil več kot 42 ha dote-
Sviž in prod danjih njiv. Med Drnovim in Gorenjo vasjo pa
V vseh obarvnavanih vaseh se je pred drugo sve- skoraj 60ha. Samo na razdalji 1,5 km med Bre-
tovno vojno droben pesek, ki ga tod imenuje- gami in Drnovim, je bilo od 1970-tih let in do
jo sviž, črpal izključno na spodnjem polju (ho- danes trajno uničenih več kot 100ha nekdanjih
locenske terase). Prod pa se je v tistem času kopal njiv. Na neodgovorno in kratkovidno gospodar-
ob glavnih cestah predvsem za njihovo oskrbo jenje Krške občine z umeščanji kopov proda na
in to skoraj izključno na pleistocenski terasi. Po- ekološko krhko ravnico, je že leta 1977 opozarjal
gosto so se kopi nadaljevali kar na robovih starej- Albin Stritar (Stritar 1977, 637), vendar so se od
ših kopov, v katerih so sicer že uspevali travniki tlej nekatere gramoznice še razširile.
in njive. Med njimi so namreč v okolici Drnove-
ga nekateri zelo verjetno še rimskodobne starosti Posvetimo se sedaj pregledu razvoja kopov
(Rihter 2015, 209–216). sviža na spodnjem polju, ki nas tu najbolj zani-
majo. Če so se kopi proda vidneje razširili šele
Za ceste so skrbeli domači zogarji,330 ki so po sredi 20. stoletja, je za kope sviža, ki so veza-
– kot že rečeno – prod črpali v nekaterih sta- ni izključno na spodnje polje, značilno, da so se
rih kopih, hkrati pa so deloma že odpirali tudi razmahnili že konec 19. in v začetku 20. stol. Ta
kope na svojih zemljiščih v bližini cest (npr. Bre- trend v okviru Drnovega povezujemo z obnova-
ge). Nove kope so odpirali v času okupacije tudi mi drnovskih pogorišč (prvič po lesenih grad-
Nemci predvsem na območjih, kjer so gradili t. i. benih fazah), v zidani izvedbi z opeko. Drno-
avionske ceste, s katerimi so povezali glavno le- vo je namreč med leti 1899 in 1915, torej v samo
tališče v Cerkljah ob Krki, z zakloni za letala na 16-letnem obdobju gorelo kar devetkrat, do kon-
poraščenih obrobjih polja bližje reki Savi. Večji ca druge svetovne pa še najmanj 3-krat. Izmeno-
kop proda je v tem času (med okupacijo) na novo ma so pogoreli skorajda vsi vaški predeli, nekate-
nastal južno od c. sv. Urha na ledini Pri križi 331, ri tudi po večkrat in to v istem letu (Rihter 2015,
ki je trenutno v fazi zasipavanja. V času okupa- 170). Povečane potrebe po svižu so ta čas zaznav-
ne tudi v drugih tukajšnjih vaseh in so poveza-
326 Dolenje Skopice – Arheološko najdišče Ravne (EŠD 10779) ): Do- ne z novim načinom gradnje v opeki in izdela-
stop: http://giskd6s. situla. org/giskd/ (17. 08. 2019). vi značilnih glajenih fasad pogosto oker barv, z
dekorativnimi elementi še zlasti ob odprtinah ali
327 Informator RCD.
328 Informator STM. 332 Informator VER, IFS.
329 Informator TXJ. 333 Informator LPT.
330 V pomenu cestni delavec.
331 Informator FSI, VER, EXC, LPT, XSX.
