Page 50 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 50
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 50nišah v zatrepu ali na vogalih, katerih glavna se-novno tudi tam – vzhodni rob Barovne na meji z
stavina je sviž. Takšne zgradbe naj bi po izročilu ledino Flančišče in na Mali barovenci. V času iz-
hereditativ zimskem času gradili krškopoljski zidarji, ki sogradnje vojaških kasarn v Cerkljah ob Krki leta
sicer gradili zagrebško secesijo.334 Dejavnost ope- 1947–48 in nekaj let za tem še ob gradnji tam-
karstva na bližnjem brežiškem prostoru je razi- kajšnje nove vzletno-pristajalne steze, so se tudi
skala Ivanka Počkar (2000, 2001a). Manj znane na Drnovem pričeli odpirati privatni kopi sviža
pa so območju naše obravnave bližnje opekar- na dotedanjih njivah, kar je še danes vidno v ob-
ne, nekatere med njimi sicer mlajšega nastanka, liki poglobljenih njiv predvsem na ledini Drašce,
v vasi Gorica, Pristava, Velika vas in Gorenja vas Blog in Za mlako.336 Med starejše kope sviža na
(prim. Pirc 2014, 162, 165; Rihter 2014, 48; Hor- drnovskem spodnjem polju lahko štejemo tis-
vat 2014, 200 in 211). te na Barovni, zelo star kop proda in tudi sviža
je bil v Gaugah na severnem obrobju drnovske-
Iz izročila vemo, da navkljub velikim potre- ga spodnjega polja, ki je izpričan že na franciscej-
bam po mivki, srenja Drnovega pred 2. svetovno skem katastru (Rihter 2015, 174 in 255).
vojno ni dopuščala nekontrolirano črpanje sviža,
četudi pogorelcem iz sosednjih vasi. Vendar je bil Na brižanskem območju spodnjega polja
istočasno tudi v drugih vaseh urejen nadzor nad so kopali sviž na ledini Zarbenice ali Zavrbeni-
skupnimi resursi na gmajnah (Rihter 2011, 4: op. ce. Za prod je bil na brižanskem odprt kop na
26; 2015, 173–174). O redu pri upravljanju s skup- meji med zgornjim in spodnjim poljem na ledini
nimi viri oz. črpanju drnovskega sviža posre- Mrtvišce.337 Sviž se je kopal tudi na ledini Pliš–
dno priča tudi vzorna urejenost srenjskega kopa Zaroman, kajti iz tamkajšnjih predelov bliž-
na Barovni, kot ga prikazuje fotografija Drnove- je toku Save ni bil uporaben za vsakovrstno zi-
ga, avtorja Vekoslava Kramariča, zajeta med leti davo, zaradi vsebnosti premogovih delcev.338 Na
1928–1947.335 Drnovem so pravili, da v nasprotnem – če se tak
sviž s primesmi premoga uporablja za fine izrav-
Spodnje drnovsko polje je torej na prelomu nave – iz sten kasneje »premog ven tolče«, to-
iz 19. v 20. stoletje, s povečanimi kopi sviža na rej, da na beležu pušča madeže (Rihter 2010, 29
Barovni, postopoma pričelo pridobivati drugač- in 2015, 172).
no podobo. Več kot 2 m debeli nanosi kvalitetne-
ga sviža so znani predvsem na relaciji Drašce– Na zgoraj omenjeni ledini Pliš–Zaroman
Barovna–Flančišče. Srenjski kopi na Barovni lahko sledimo enemu največjih, še ohranjenih
pa so bili izkoriščani še na pragu tretjega tisoč- ročnih (!) kopov mivke na obravnavanem ob-
letja. Kot rečeno, imajo hiše iz preloma 19. v 20. močju. Gre za ročni površinski kop nemških vo-
stoletje, širom Krškega polja, že glajene notranje jaških ujetnikov, ki so z nakopanim svižem in
omete ter zunanjo fasado, za kar vse so prvič po zemljo izravnavali tukajšnje rezervno travnato
obdobju lesenih gradenj potrebovali izdatne ko- vojaško letališče Remen v povojnem času.339 S to
ličine kvalitetnega sviža. Ta ni smel vsebovati or- informacijo dopolnjujemo leta 2012 izraženo na-
ganskih primesi, še zlasti ne premoga. Relativno pačno domnevo, da je tod morda šlo za strojno
starejše holocenske terase – kakršne tu, v bližini odstranitev, zelo velike, več kot 0,5 ha velike po-
vasi, nedvomno so – ustrezajo temu pogoju, saj v vršine (Rihter 2016d, 249–250).
času njihovega oblikovanja, v srednjem savskem
toku še niso izpirali premoga. Povpraševanju po Na skopiškem so kopali sviž na ledini Ma-
kvalitetnem svižu so zlasti po drugi svetovni voj- lenček oz. Marlenček (Rihter 2010, 29). Uršula
ni sledili posamezniki, ki so odprli kope kar na Vodopivec v zvezi s kopi sviža omenja širše ob-
svojih njivah (Drašce, Blog, Mali blok), po raz- močje Skopiškega zaliva: »Moj oče pa, če je ra-
delitvi nekaterih delov srenjskih pašnikov pa po-
336 Informator JZJ.
334 Informator VRD. 337 Informator IFS, VER.
335 Kramarič, Vekoslav (gl. Literatura). 338 Informator VER.
339 Informator FSI.
stavina je sviž. Takšne zgradbe naj bi po izročilu ledino Flančišče in na Mali barovenci. V času iz-
hereditativ zimskem času gradili krškopoljski zidarji, ki sogradnje vojaških kasarn v Cerkljah ob Krki leta
sicer gradili zagrebško secesijo.334 Dejavnost ope- 1947–48 in nekaj let za tem še ob gradnji tam-
karstva na bližnjem brežiškem prostoru je razi- kajšnje nove vzletno-pristajalne steze, so se tudi
skala Ivanka Počkar (2000, 2001a). Manj znane na Drnovem pričeli odpirati privatni kopi sviža
pa so območju naše obravnave bližnje opekar- na dotedanjih njivah, kar je še danes vidno v ob-
ne, nekatere med njimi sicer mlajšega nastanka, liki poglobljenih njiv predvsem na ledini Drašce,
v vasi Gorica, Pristava, Velika vas in Gorenja vas Blog in Za mlako.336 Med starejše kope sviža na
(prim. Pirc 2014, 162, 165; Rihter 2014, 48; Hor- drnovskem spodnjem polju lahko štejemo tis-
vat 2014, 200 in 211). te na Barovni, zelo star kop proda in tudi sviža
je bil v Gaugah na severnem obrobju drnovske-
Iz izročila vemo, da navkljub velikim potre- ga spodnjega polja, ki je izpričan že na franciscej-
bam po mivki, srenja Drnovega pred 2. svetovno skem katastru (Rihter 2015, 174 in 255).
vojno ni dopuščala nekontrolirano črpanje sviža,
četudi pogorelcem iz sosednjih vasi. Vendar je bil Na brižanskem območju spodnjega polja
istočasno tudi v drugih vaseh urejen nadzor nad so kopali sviž na ledini Zarbenice ali Zavrbeni-
skupnimi resursi na gmajnah (Rihter 2011, 4: op. ce. Za prod je bil na brižanskem odprt kop na
26; 2015, 173–174). O redu pri upravljanju s skup- meji med zgornjim in spodnjim poljem na ledini
nimi viri oz. črpanju drnovskega sviža posre- Mrtvišce.337 Sviž se je kopal tudi na ledini Pliš–
dno priča tudi vzorna urejenost srenjskega kopa Zaroman, kajti iz tamkajšnjih predelov bliž-
na Barovni, kot ga prikazuje fotografija Drnove- je toku Save ni bil uporaben za vsakovrstno zi-
ga, avtorja Vekoslava Kramariča, zajeta med leti davo, zaradi vsebnosti premogovih delcev.338 Na
1928–1947.335 Drnovem so pravili, da v nasprotnem – če se tak
sviž s primesmi premoga uporablja za fine izrav-
Spodnje drnovsko polje je torej na prelomu nave – iz sten kasneje »premog ven tolče«, to-
iz 19. v 20. stoletje, s povečanimi kopi sviža na rej, da na beležu pušča madeže (Rihter 2010, 29
Barovni, postopoma pričelo pridobivati drugač- in 2015, 172).
no podobo. Več kot 2 m debeli nanosi kvalitetne-
ga sviža so znani predvsem na relaciji Drašce– Na zgoraj omenjeni ledini Pliš–Zaroman
Barovna–Flančišče. Srenjski kopi na Barovni lahko sledimo enemu največjih, še ohranjenih
pa so bili izkoriščani še na pragu tretjega tisoč- ročnih (!) kopov mivke na obravnavanem ob-
letja. Kot rečeno, imajo hiše iz preloma 19. v 20. močju. Gre za ročni površinski kop nemških vo-
stoletje, širom Krškega polja, že glajene notranje jaških ujetnikov, ki so z nakopanim svižem in
omete ter zunanjo fasado, za kar vse so prvič po zemljo izravnavali tukajšnje rezervno travnato
obdobju lesenih gradenj potrebovali izdatne ko- vojaško letališče Remen v povojnem času.339 S to
ličine kvalitetnega sviža. Ta ni smel vsebovati or- informacijo dopolnjujemo leta 2012 izraženo na-
ganskih primesi, še zlasti ne premoga. Relativno pačno domnevo, da je tod morda šlo za strojno
starejše holocenske terase – kakršne tu, v bližini odstranitev, zelo velike, več kot 0,5 ha velike po-
vasi, nedvomno so – ustrezajo temu pogoju, saj v vršine (Rihter 2016d, 249–250).
času njihovega oblikovanja, v srednjem savskem
toku še niso izpirali premoga. Povpraševanju po Na skopiškem so kopali sviž na ledini Ma-
kvalitetnem svižu so zlasti po drugi svetovni voj- lenček oz. Marlenček (Rihter 2010, 29). Uršula
ni sledili posamezniki, ki so odprli kope kar na Vodopivec v zvezi s kopi sviža omenja širše ob-
svojih njivah (Drašce, Blog, Mali blok), po raz- močje Skopiškega zaliva: »Moj oče pa, če je ra-
delitvi nekaterih delov srenjskih pašnikov pa po-
336 Informator JZJ.
334 Informator VRD. 337 Informator IFS, VER.
335 Kramarič, Vekoslav (gl. Literatura). 338 Informator VER.
339 Informator FSI.
