Page 51 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 51
ia universitatisbil sviž doma, se je zapeljal na Gorenje cesarsko še to ne na vsakem prodišču. So pa bila ta pred
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 51 in tam v bližini našega tala (op. a., tj. Gorenjega stoletjem vsekakor številčnejša in predvsem laž-
cesarskega in Skopiškega zaliva) in Save, kopal ja- je dostopna. V starih hlevih ponekod še vidimo
rek kot kolovozno pot proti Savi. Ko je bila leva tlake iz velikih prodnikov (Brege) im. kugle. Tu
stran že usposobljena za prevoz, se je lotil še des- in tam vidimo tudi manjša tlakovanja pod na-
ne strani. In tako, kos za kosom, in je bilo že iz- pušči ali pred vhodi v bivalne in gospodarske
hodišče gotovo. / … /. « (Vodopivec 2008, p. 65– objekte ali pa nanje naletijo ob prenovah. Dotra-
66340). Na Skopiškem poznamo še več kopov iz jani stebri plotov so ponekod zagozdeni z večji-
povojnega obdobja, za katere še ni povsem goto- mi prodniki. Ker na območju obravnavanih vasi
vo ali njihovi pričetki segajo tudi v predvojni čas. lomljen kamen naravno ni prisoten, razen kon-
Tod je izpričana tudi uporaba sviža v hlevu kot glomerata (Vihre344) ali pa je prisotnost kame-
izravnava za jelšev tlak (gl. Jelša). nja povezana z arheološkimi najdišči v bližini, so
tod za uteži pri kisanju zelja in repe uporablja-
Poleg uporabe v gradbeništvu, so sviž pogos- li predvsem večje prodnike. Nabiranje teh v iz-
to uporabljali tudi v gospodinjstvu, npr. za zasi- ročilu ni vezano na kope proda, saj ročni povr-
pavanje korenja v kleteh.341 Na Bregah so železni šinski kopi navadno niso dajali prodnike željene
jedilni pribor ali bištek, ki je rjal, čistili z svižem, velikosti in s tem povezane teže, če že, pa so bili
prav tako cilindre petrolejk in litre (steklenice) redki in morda tudi neprimerni. Predvsem niso
ter nasplošno rjaste železne predmete. Petrolej- smeli biti apnasti.345 Morda so prav zato poroča-
kin cilinder se je ob svižu pral tudi s koprivami v nja o iskanju kamnov za kisanje vedno vezana na
vodi.342 Na Drnovem se je sviž uporabljal kot pri- predele ob reki Savi,346 kjer je bila izbira nepri-
mes pri zasipu za sajenje sadnega drevja in trt na merno večja:
zgornjem polju (pleistocesnka terasa).
Kamen se ni smel kršiti, moral je biti čvrst in
Na Vihrah poznamo še lokacijo starega si ga moral iskati za Savo, imeli pa smo jih 5,
kopa proda, na ledini Zgorelo, ki ga je preko izro- eden med njimi je bil bolj velik. Velikost je
čila možno posredno tudi datirati. Izročilo pra- bila odvisna od posode.347 Bili so sive in bele
vi, da naj bi tu kopali zemljino in prod med iz- barve, največkrat pa sivi.348
gradnjo tamkajšnje t. i. Petrove škarpe. Material
so uporabljali za izdelavo nasipa, ki so ga nato tla- Za navajanje kokoši na stalno gnezdo so
kovali s kamenjem343 (Rihter 2016b, 152). Verje- odbrali lep prodnik bele barve, ki je posnemal
tno je bil kop kasneje še deloma izkoriščan, a gle- obliko in velikost pravega jajca. Takšen kamen so
de na morfologijo terena (globina, oblika dna in na Drnovem imenovali podlošk, v uporabi pa je
sten) se je videlo, da vanj nikoli ni posegel strojni lahko bil desetletja dolgo.349 Navadno je šlo že na
izkop. V času zaključne faze komasacije zemljišč, videz za »lepše« prodnike, gladkih in skladnih
je bil ta kop pred nekaj leti zasut. površin, večinoma bele barve po obliki in veli-
kosti podobne kurjemu jajcu. Na nekdanjih350 sa-
Prodniki vskih prodiščih pa so takšni, med navidez veliko
V vseh vaseh je v starejših gradnjah (kadar gre izbiro vendarle ne tako pogosti. Na starih dvori-
za kamnite zgradbe) zaslediti tudi večje prodni- ščih in kmetijah jih je zavržene v okolici gospo-
ke (velikosti 30 cm in več) v temeljih, v manjši
meri celo v polnilu sten zidanih zgradb. Za ome- 344 Več o tem pri Rihter (2015, 240; op. 346).
njene dimenzije prodnikov vemo, da jih je moč 345 Informator NAD.
v večjih količinah dobiti le v rečnih strugah in 346 Informator STM, TTR, MIM, idr.
347 Informator TTR,IFS.
340 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil 348 Informator VER.
objavljen pri Rihter (2010, 26). 349 Informator MIM.
350 Na reki Savi med Radečami in Brežicami, na razdalji več kot 40 km,
341 Informator TTR.
342 Informator VER. po letu 2017 ni več prodišč zaradi zajezitve reke.
343 Informator CAR.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 51 in tam v bližini našega tala (op. a., tj. Gorenjega stoletjem vsekakor številčnejša in predvsem laž-
cesarskega in Skopiškega zaliva) in Save, kopal ja- je dostopna. V starih hlevih ponekod še vidimo
rek kot kolovozno pot proti Savi. Ko je bila leva tlake iz velikih prodnikov (Brege) im. kugle. Tu
stran že usposobljena za prevoz, se je lotil še des- in tam vidimo tudi manjša tlakovanja pod na-
ne strani. In tako, kos za kosom, in je bilo že iz- pušči ali pred vhodi v bivalne in gospodarske
hodišče gotovo. / … /. « (Vodopivec 2008, p. 65– objekte ali pa nanje naletijo ob prenovah. Dotra-
66340). Na Skopiškem poznamo še več kopov iz jani stebri plotov so ponekod zagozdeni z večji-
povojnega obdobja, za katere še ni povsem goto- mi prodniki. Ker na območju obravnavanih vasi
vo ali njihovi pričetki segajo tudi v predvojni čas. lomljen kamen naravno ni prisoten, razen kon-
Tod je izpričana tudi uporaba sviža v hlevu kot glomerata (Vihre344) ali pa je prisotnost kame-
izravnava za jelšev tlak (gl. Jelša). nja povezana z arheološkimi najdišči v bližini, so
tod za uteži pri kisanju zelja in repe uporablja-
Poleg uporabe v gradbeništvu, so sviž pogos- li predvsem večje prodnike. Nabiranje teh v iz-
to uporabljali tudi v gospodinjstvu, npr. za zasi- ročilu ni vezano na kope proda, saj ročni povr-
pavanje korenja v kleteh.341 Na Bregah so železni šinski kopi navadno niso dajali prodnike željene
jedilni pribor ali bištek, ki je rjal, čistili z svižem, velikosti in s tem povezane teže, če že, pa so bili
prav tako cilindre petrolejk in litre (steklenice) redki in morda tudi neprimerni. Predvsem niso
ter nasplošno rjaste železne predmete. Petrolej- smeli biti apnasti.345 Morda so prav zato poroča-
kin cilinder se je ob svižu pral tudi s koprivami v nja o iskanju kamnov za kisanje vedno vezana na
vodi.342 Na Drnovem se je sviž uporabljal kot pri- predele ob reki Savi,346 kjer je bila izbira nepri-
mes pri zasipu za sajenje sadnega drevja in trt na merno večja:
zgornjem polju (pleistocesnka terasa).
Kamen se ni smel kršiti, moral je biti čvrst in
Na Vihrah poznamo še lokacijo starega si ga moral iskati za Savo, imeli pa smo jih 5,
kopa proda, na ledini Zgorelo, ki ga je preko izro- eden med njimi je bil bolj velik. Velikost je
čila možno posredno tudi datirati. Izročilo pra- bila odvisna od posode.347 Bili so sive in bele
vi, da naj bi tu kopali zemljino in prod med iz- barve, največkrat pa sivi.348
gradnjo tamkajšnje t. i. Petrove škarpe. Material
so uporabljali za izdelavo nasipa, ki so ga nato tla- Za navajanje kokoši na stalno gnezdo so
kovali s kamenjem343 (Rihter 2016b, 152). Verje- odbrali lep prodnik bele barve, ki je posnemal
tno je bil kop kasneje še deloma izkoriščan, a gle- obliko in velikost pravega jajca. Takšen kamen so
de na morfologijo terena (globina, oblika dna in na Drnovem imenovali podlošk, v uporabi pa je
sten) se je videlo, da vanj nikoli ni posegel strojni lahko bil desetletja dolgo.349 Navadno je šlo že na
izkop. V času zaključne faze komasacije zemljišč, videz za »lepše« prodnike, gladkih in skladnih
je bil ta kop pred nekaj leti zasut. površin, večinoma bele barve po obliki in veli-
kosti podobne kurjemu jajcu. Na nekdanjih350 sa-
Prodniki vskih prodiščih pa so takšni, med navidez veliko
V vseh vaseh je v starejših gradnjah (kadar gre izbiro vendarle ne tako pogosti. Na starih dvori-
za kamnite zgradbe) zaslediti tudi večje prodni- ščih in kmetijah jih je zavržene v okolici gospo-
ke (velikosti 30 cm in več) v temeljih, v manjši
meri celo v polnilu sten zidanih zgradb. Za ome- 344 Več o tem pri Rihter (2015, 240; op. 346).
njene dimenzije prodnikov vemo, da jih je moč 345 Informator NAD.
v večjih količinah dobiti le v rečnih strugah in 346 Informator STM, TTR, MIM, idr.
347 Informator TTR,IFS.
340 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil 348 Informator VER.
objavljen pri Rihter (2010, 26). 349 Informator MIM.
350 Na reki Savi med Radečami in Brežicami, na razdalji več kot 40 km,
341 Informator TTR.
342 Informator VER. po letu 2017 ni več prodišč zaradi zajezitve reke.
343 Informator CAR.
