Page 38 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 38
everu. Vidne so številne obzidane poti, pred- poti. Prav razgiban teren je bil tudi vzrok, da so
vsem v smeri vzhod – zahod, pripadajoče dru- se ohranila do danes, saj s svojo obliko optimal-
hereditatigi fazi parcelacije. Te so poleg površja narekovalano izkoriščajo razpoložljivi prostor. V svojo mre-
obliko polj druge faze. Največkrat so nepravilne žo vključujejo tudi ostanke ovalnih polj. Dvig-
ovalne in polovalne oblike ali pa zavzemajo pra- njena obzidana pot, ki diagonalno prečka polje
zen prostor med potmi. V precejšnji meri je bilo med gričema, se lepo vklaplja v vzorec in verjetno
mogoče razbrati parcelacijo polj z ravnimi stra- izvira iz istega časa. V fazo polj organskih oblik bi
nicami, ki uporablja ravne črte in vzporednice po zasnovi sodili tudi okopi gradišča (slika 3B).
(slika 2C). S kvadratki so označene točke, ki so Podoben vzorec poljske razdelitve je delno viden
služile kot izhodišča za parcelno mrežo. Opazni tudi drugod na obravnavanem območju. Dobro
so deli zidov tretje faze, katerih potek se navezu- ohranjeni so tudi sledovi polj z ravnimi stranica-
je na obzidje gradišča, bodisi tako, da so z njim mi. Na severovzhodnem delu z najboljšo obde-
vzporedni, ali pa imajo za izhodišče domnevne lovalno zemljo se povečini prilagajajo predhodni
vhode v gradišče. Na sliki 2D so prikazane vse parcelaciji, katere posamezni deli so delno izrav-
štiri faze parcelacije. Opaziti je, da zidovi četr- nani in popravljeni. Drugod je bila vzpostavljena
te faze parcelacije polj z nepravilnimi stranicami nova parcelacija, ki je od prejšnje ohranila le po-
sledijo potezam zidov prejšnjih faz. Še posebej je tek poti. Na severovzhodnem pobočju Srednjega
to razvidno v primeru velike masivne ograde ne- Vrha so opazni ostanki delno izravnanih teras,
pravilne oblike na levi strani slike. Njeno nena- morda vinograda. Ostanke zidov, ki jih lahko
vadno obliko si lahko razložimo le s prilagaja- uvrstimo v fazo polj z nepravilnimi stranicami,
njem starejšim parcelnim mejam. Potek njenih najdemo predvsem južno od obeh vzpetin. (sli-
zidov deloma sledi poteku ovalnih polj – delo- ka 3D).
ma so to polja organskih oblik ter polja z ravni-
mi stranicami. Glede na to, da se nahaja sredi ob- V nadaljevanju poglejmo Mandrje pri
močja, ki je bilo v zadnjem obdobju namenjeno Vrhpolju pri Hrpeljah (slika 4). Tu so ostan-
paši, je možno, da je služila kot obora za živino. ki rimske naselbine13. Lokacija se nahaja na bla-
V vdolbini znotraj nje bi lahko bil kal. gem južnem pobočju grebena neposredno pod
prazgodovinskim gradiščem na vrhu vzpetine,
Na sliki 3 je razgibano območje severno od ki se po njem imenuje Veliko gradišče. V primer-
Povirja. Na vzpetini v levem zgornjem kotu so javi s prejšnjima primeroma je tu teren veliko
vidni vzhodni okopi gradišča Tabor pri Povir- bolj »čist«, manj je bilo posegov v prostor, pred-
ju12. Na gričih in južno od njih so opazni ostan- vsem novoveških. Vrh grebena so opazni raztre-
ki ovalnih ograd. Posamezni deli so vidni tudi seni ostanki ovalnih polj, številna imajo znotraj
med njivami v zgornjem levem kotu izseka. Naj- sebe groblje. Posebno v osrednjem in vzhodnem
demo jih tudi znotraj gradišča. Dokaj številne so delu našega izseka so zelo lepo opazne zasnove
groblje z ostanki ovalnih ograd, ena je vrh sosed- polj organskih oblik (slika 4B). Skupina polj na
njega Srednjega vrha jugovzhodno od gradišča. obsežnem rahlo nagnjenem platoju se združu-
Posebno na območju z najboljšo obdelovalno je v zaokroženo ovaljasto obliko. Znotraj nje so
površino (v zgornjem desnem kotu izreza) je zelo vidni deli predhodnih ovalnih polj. Več vodo-
dobro ohranjena parcelacija polj organskih oblik. ravno nanizanih enot morda kaže na postopno
Povečini so nepravilne podolgovate oblike, pri- rast skupine, lahko pa je vzrok notranje razde-
lagajajo se razgibanem terenu in deloma poteku litve nagnjenost terena. Severovzhodno od nje je
na nekoliko bolj nagnjenem terenu v terasah raz-
12 »Gradišče s 3. utrjenimi vrhovi, obdanimi z enotnim obzidjem. Ob
vznožju gradišča je prazg. žgano grobišče, v Gorenji jami je najdeno 13 »Staro naselbinsko območje, izpričano v izročilu, je potrjeno z ob-
okostje latenskega bojevnika. Rimsko poselitev dokazujejo ostan- stojem antičnodobne kulturne plasti, ki jo je zaslediti na površini.
ki stavb na Strmci, srednjeveško pa stolp na Taboru . Datacija:poz- Obsežne ruševinske groblje dokazujejo sistem urbane zasnove. Da-
na bronasta doba, železna doba, rimska doba, srednji vek.« Vir: Re- tacija: rimska doba.« Vir: Register nepremične kulturne dediščine
gister nepremične kulturne dediščine (http://giskd6s.situla.org/gi- (http://giskd6s.situla.org/giskd/).
skd/).
vsem v smeri vzhod – zahod, pripadajoče dru- se ohranila do danes, saj s svojo obliko optimal-
hereditatigi fazi parcelacije. Te so poleg površja narekovalano izkoriščajo razpoložljivi prostor. V svojo mre-
obliko polj druge faze. Največkrat so nepravilne žo vključujejo tudi ostanke ovalnih polj. Dvig-
ovalne in polovalne oblike ali pa zavzemajo pra- njena obzidana pot, ki diagonalno prečka polje
zen prostor med potmi. V precejšnji meri je bilo med gričema, se lepo vklaplja v vzorec in verjetno
mogoče razbrati parcelacijo polj z ravnimi stra- izvira iz istega časa. V fazo polj organskih oblik bi
nicami, ki uporablja ravne črte in vzporednice po zasnovi sodili tudi okopi gradišča (slika 3B).
(slika 2C). S kvadratki so označene točke, ki so Podoben vzorec poljske razdelitve je delno viden
služile kot izhodišča za parcelno mrežo. Opazni tudi drugod na obravnavanem območju. Dobro
so deli zidov tretje faze, katerih potek se navezu- ohranjeni so tudi sledovi polj z ravnimi stranica-
je na obzidje gradišča, bodisi tako, da so z njim mi. Na severovzhodnem delu z najboljšo obde-
vzporedni, ali pa imajo za izhodišče domnevne lovalno zemljo se povečini prilagajajo predhodni
vhode v gradišče. Na sliki 2D so prikazane vse parcelaciji, katere posamezni deli so delno izrav-
štiri faze parcelacije. Opaziti je, da zidovi četr- nani in popravljeni. Drugod je bila vzpostavljena
te faze parcelacije polj z nepravilnimi stranicami nova parcelacija, ki je od prejšnje ohranila le po-
sledijo potezam zidov prejšnjih faz. Še posebej je tek poti. Na severovzhodnem pobočju Srednjega
to razvidno v primeru velike masivne ograde ne- Vrha so opazni ostanki delno izravnanih teras,
pravilne oblike na levi strani slike. Njeno nena- morda vinograda. Ostanke zidov, ki jih lahko
vadno obliko si lahko razložimo le s prilagaja- uvrstimo v fazo polj z nepravilnimi stranicami,
njem starejšim parcelnim mejam. Potek njenih najdemo predvsem južno od obeh vzpetin. (sli-
zidov deloma sledi poteku ovalnih polj – delo- ka 3D).
ma so to polja organskih oblik ter polja z ravni-
mi stranicami. Glede na to, da se nahaja sredi ob- V nadaljevanju poglejmo Mandrje pri
močja, ki je bilo v zadnjem obdobju namenjeno Vrhpolju pri Hrpeljah (slika 4). Tu so ostan-
paši, je možno, da je služila kot obora za živino. ki rimske naselbine13. Lokacija se nahaja na bla-
V vdolbini znotraj nje bi lahko bil kal. gem južnem pobočju grebena neposredno pod
prazgodovinskim gradiščem na vrhu vzpetine,
Na sliki 3 je razgibano območje severno od ki se po njem imenuje Veliko gradišče. V primer-
Povirja. Na vzpetini v levem zgornjem kotu so javi s prejšnjima primeroma je tu teren veliko
vidni vzhodni okopi gradišča Tabor pri Povir- bolj »čist«, manj je bilo posegov v prostor, pred-
ju12. Na gričih in južno od njih so opazni ostan- vsem novoveških. Vrh grebena so opazni raztre-
ki ovalnih ograd. Posamezni deli so vidni tudi seni ostanki ovalnih polj, številna imajo znotraj
med njivami v zgornjem levem kotu izseka. Naj- sebe groblje. Posebno v osrednjem in vzhodnem
demo jih tudi znotraj gradišča. Dokaj številne so delu našega izseka so zelo lepo opazne zasnove
groblje z ostanki ovalnih ograd, ena je vrh sosed- polj organskih oblik (slika 4B). Skupina polj na
njega Srednjega vrha jugovzhodno od gradišča. obsežnem rahlo nagnjenem platoju se združu-
Posebno na območju z najboljšo obdelovalno je v zaokroženo ovaljasto obliko. Znotraj nje so
površino (v zgornjem desnem kotu izreza) je zelo vidni deli predhodnih ovalnih polj. Več vodo-
dobro ohranjena parcelacija polj organskih oblik. ravno nanizanih enot morda kaže na postopno
Povečini so nepravilne podolgovate oblike, pri- rast skupine, lahko pa je vzrok notranje razde-
lagajajo se razgibanem terenu in deloma poteku litve nagnjenost terena. Severovzhodno od nje je
na nekoliko bolj nagnjenem terenu v terasah raz-
12 »Gradišče s 3. utrjenimi vrhovi, obdanimi z enotnim obzidjem. Ob
vznožju gradišča je prazg. žgano grobišče, v Gorenji jami je najdeno 13 »Staro naselbinsko območje, izpričano v izročilu, je potrjeno z ob-
okostje latenskega bojevnika. Rimsko poselitev dokazujejo ostan- stojem antičnodobne kulturne plasti, ki jo je zaslediti na površini.
ki stavb na Strmci, srednjeveško pa stolp na Taboru . Datacija:poz- Obsežne ruševinske groblje dokazujejo sistem urbane zasnove. Da-
na bronasta doba, železna doba, rimska doba, srednji vek.« Vir: Re- tacija: rimska doba.« Vir: Register nepremične kulturne dediščine
gister nepremične kulturne dediščine (http://giskd6s.situla.org/gi- (http://giskd6s.situla.org/giskd/).
skd/).
