Page 37 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(1) (2020)
P. 37
ia universitatisvdrte. Isto velja za krivulje, ko sledi drugi fazi
poskus br anja zgodovine kultur ne kr ajine na kr asu 37 parcelacije, prav tako ravne črte niso povsem rav-
ne, ko ta faza sledi potezam polj z ravnimi stra- Slika 2: Izsek pokrajine zahodno od gradišča Debela gri-
nicami9. ža pri Volčjem gradu. Na sliki 2A je posnetek lidar, na sli-
ki 2B so izrisani ostanki prvih dveh faz parcelacije, ovalnih
V to skupino bi po obliki sodila tudi t. i. in organskih polj. Na sliki 2C so izrisani prepoznani os-
škatlasta polja (Mlekuž 2015, 684). Pojavljajo se tanki tretje faze parcelacije, polj z ravnimi stranicami, zido-
predvsem na nagnjenih predelih ob nekaterih vi, katerih potek sledi obzidju gradišča, so izrisani z rdečo.
bolj odmaknjenih gradiščih. Najdemo jih tudi Na sliki 2D so izrisane vse štiri faze domnevne staroveš-
na lokaciji Mandrje v bližini Velikega gradišča ke parcelacije.
in ob gradišču Sv. Martin pri Škrbini. Navadno
proge zemlje med škarpami in zidovi, ki tečejo
vzporedno s pobočjem, delijo nanje pravokotni
kratki masivni zidovi, kar poljem daje značilen
škatlast videz10 (slike 2D, 3D, 7C). V to skupino
bi lahko uvrstili tudi zidove, ki ponekod omeju-
jejo bližnjo obdelovalno zemljo gradišč, kot npr.
Sv. Martin pri Škrbini (slika 7C).
Primeri
Na sliki 2 je območje zahodno od gradišča Debe-
la griža11 pri Volčjem Gradu. Sicer dokaj ploska
površina je preluknjana s številnimi vrtača-
mi, kaže pa številne sledove človeških posegov.
Površje prekriva le malo prsti, več je je le v vrta-
čah. Pred pogozdovanjem in opustitvijo v 20.
stol. so bili tu predvsem pašniki. V desnem spod
njem kotu so vidni okopi gradišča. Ohranje-
ni so številni sledovi ovalnih polj (slika 2B). Po-
tek zidov pri večini od njih ni pogojen z reliefom
površja. Pri nekaterih je opazna delno ohranjena
dvojna ograda oziroma domnevna obhodna pot.
Tiste z večjimi grobljami najdemo predvsem v
bližini vijugaste obzidane poti iz druge faze par-
celacije, polj organskih oblik, ki obide gradišče na
9 Iste značilnosti opazimo tudi pri sedaj aktualni parcelaciji, pred-
vsem na bolj zakraselih in razgibanih terenih, kot npr. severno od
Škrbine (slika 7).
10 Najdemo jih le na bregovih v bližini nekaterih gradišč, ki so po-
večini bolj odmaknjena in v hribovitem območju. Najverjetneje so
poznoantičnega izvora, iz časa preseljevanja ljudstev, ko so bila gra-
dišča ponovno obljudena. Njihovi prebivalci so se bali preveč od-
daljiti od zavetja in so zato obdelovali le bližnje bregove. Ti so bili
kasneje zaradi težavne obdelave verjetno ponovno opuščeni.
11 »Prazgodovinsko gradišče z obrambnim obzidjem, na severu in
jugu celo dvojnim; ves obseg zunanjega nasipa meri 850 m, no-
tranjega 680 m. Po sredini vodi rimska pot v smeri sever – jug. Da-
tacija: pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba.« Vir: Re-
gister nepremične kulturne dediščine (http://giskd6s.situla.org/gi-
skd/).
poskus br anja zgodovine kultur ne kr ajine na kr asu 37 parcelacije, prav tako ravne črte niso povsem rav-
ne, ko ta faza sledi potezam polj z ravnimi stra- Slika 2: Izsek pokrajine zahodno od gradišča Debela gri-
nicami9. ža pri Volčjem gradu. Na sliki 2A je posnetek lidar, na sli-
ki 2B so izrisani ostanki prvih dveh faz parcelacije, ovalnih
V to skupino bi po obliki sodila tudi t. i. in organskih polj. Na sliki 2C so izrisani prepoznani os-
škatlasta polja (Mlekuž 2015, 684). Pojavljajo se tanki tretje faze parcelacije, polj z ravnimi stranicami, zido-
predvsem na nagnjenih predelih ob nekaterih vi, katerih potek sledi obzidju gradišča, so izrisani z rdečo.
bolj odmaknjenih gradiščih. Najdemo jih tudi Na sliki 2D so izrisane vse štiri faze domnevne staroveš-
na lokaciji Mandrje v bližini Velikega gradišča ke parcelacije.
in ob gradišču Sv. Martin pri Škrbini. Navadno
proge zemlje med škarpami in zidovi, ki tečejo
vzporedno s pobočjem, delijo nanje pravokotni
kratki masivni zidovi, kar poljem daje značilen
škatlast videz10 (slike 2D, 3D, 7C). V to skupino
bi lahko uvrstili tudi zidove, ki ponekod omeju-
jejo bližnjo obdelovalno zemljo gradišč, kot npr.
Sv. Martin pri Škrbini (slika 7C).
Primeri
Na sliki 2 je območje zahodno od gradišča Debe-
la griža11 pri Volčjem Gradu. Sicer dokaj ploska
površina je preluknjana s številnimi vrtača-
mi, kaže pa številne sledove človeških posegov.
Površje prekriva le malo prsti, več je je le v vrta-
čah. Pred pogozdovanjem in opustitvijo v 20.
stol. so bili tu predvsem pašniki. V desnem spod
njem kotu so vidni okopi gradišča. Ohranje-
ni so številni sledovi ovalnih polj (slika 2B). Po-
tek zidov pri večini od njih ni pogojen z reliefom
površja. Pri nekaterih je opazna delno ohranjena
dvojna ograda oziroma domnevna obhodna pot.
Tiste z večjimi grobljami najdemo predvsem v
bližini vijugaste obzidane poti iz druge faze par-
celacije, polj organskih oblik, ki obide gradišče na
9 Iste značilnosti opazimo tudi pri sedaj aktualni parcelaciji, pred-
vsem na bolj zakraselih in razgibanih terenih, kot npr. severno od
Škrbine (slika 7).
10 Najdemo jih le na bregovih v bližini nekaterih gradišč, ki so po-
večini bolj odmaknjena in v hribovitem območju. Najverjetneje so
poznoantičnega izvora, iz časa preseljevanja ljudstev, ko so bila gra-
dišča ponovno obljudena. Njihovi prebivalci so se bali preveč od-
daljiti od zavetja in so zato obdelovali le bližnje bregove. Ti so bili
kasneje zaradi težavne obdelave verjetno ponovno opuščeni.
11 »Prazgodovinsko gradišče z obrambnim obzidjem, na severu in
jugu celo dvojnim; ves obseg zunanjega nasipa meri 850 m, no-
tranjega 680 m. Po sredini vodi rimska pot v smeri sever – jug. Da-
tacija: pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba.« Vir: Re-
gister nepremične kulturne dediščine (http://giskd6s.situla.org/gi-
skd/).
