Page 141 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

kraj, od koder so bili Romi deportirani. Med- sanega vedenja. Poleg tega dolgo ni bilo prepoz-
tem ko je Hajdinjak predlagal železniško posta- nano, da je bil genocid utemeljen na nürnberških
jo ali nekdanje zapore v mestu, je župan odločil, rasnih zakonih, ki so bili »zakonita podlaga« za
da bi bilo najprimernejše mesto v romskem na- genocid (Klopčič, intervju, 19. oktober 2021).
selju v Žabjaku, kjer sta država in občina zgradi- Izbris in pozaba sta bila ugotovljena v pri-
li nov romski center. Ker je namen spotikavcev meru, ko je množični partizanski poboj rom-
spomniti večinsko prebivalstvo na genocid nad skih civilistov predstavljal »neizbrisljiv madež«
Romi med 2. SV in tako preprečiti ponavljajo- na narodnoosvobodilni vojni. Več zgodovinar-
ča se grozodejstva, je lokacija v marginaliziranem jev, ki so v času socializma objavljali dela o parti-
romskem getu manj primerna. Tako je zamisel za zanskih pobojih (Polič 1975; Ferenc 1987), je me-
nekaj časa odložena (Hajdinjak, intervju, 19. 10. nilo, da ni dobro odpirati starih ran. Morda je
2021). 11 bil to eden od razlogov, da so teme o genocidu
nad Romi vse do danes ostale premalo raziskane. 141
Množični zločini, ki so jih zagrešili partizani: Vita Zalar je pojasnila, da proces ustvarjanja ste-
izkrivljanje in zanikanje genocida nad Romi reotipne podobe »Ciganov« kot italijanskih vo-
Genocid nad Romi med 2. SV je v Sloveniji mar- hunov med slovenskimi partizani še ni bil raz-
ginalizirano področje zgodovinskih raziskav in iskan ali rekonstruiran. Med raziskovanjem za
posledično predmet izkrivljanja ter političnih diplomsko nalogo ji ni uspelo najti dokumentov,
manipulacij. Sogovorniki so v intervjujih pou- ki bi potrdili kolektivno označevanje Romov kot
darjali pozabo in molk o romskem holokavstu/ vohunov in narodnih izdajalcev (Zalar, intervju,
romskem genocidu ter slabo poznavanje proble- 19. 8. 2021).
matike. Vojko Kunaver (korespondenca, 20. 10. Nasilje partizanov nad Romi so zgodovi-
2021) je pojasnil, da so »to še vedno neznana dej- narji doslej izrecno priznavali kot vojni zločin
stva, ker se s tem vprašanjem ni veliko ukvarja- in ne kot genocid, saj doslej ni znano, da bi par-
12
lo«. Poleg tega je Vera Klopčič v intervjuju po- tizanska oblast kdaj koli zaukazala sistematič-
udarila napačno razumevanje nasilja in uničenja ne poboje Romov na podlagi rasnih zakonov in Genocid nad Romi in Sinti v Sloveniji med drugo svetovno vojno
Romov kot ljudstva, kar je interpretirala kot vi- doktrin. Na delu je bil očiten antriromizem/an-
dik zanikanja. Ena od oblik zanikanja romske- ticiganizem, ki je temeljil na stereotipih o sumlji-
ga genocida je izkrivljanje razloga za nacistično vih in zaupanja nevrednih Romih.
preganjanje in zoženje na asocialnost, ki pa je V Sloveniji so poboje Romov zagrešili tudi
vendarle usoden stereotip, utemeljen na napač- fašistični madžarski okupatorji. Zasledimo zani-
ni domnevi o biološkem prenašanju tega pripi- kanja, da so bili Romi, ki jih je ubila madžarska
žandarmerija v Turnišču, talci, in opredeljevanja,
11 Medtem ko se v Sloveniji lokalne oblasti v Novem mestu da je šlo za dezerterstvo (Komac 2021, 226−227):
očitno ne želijo odzvati na pobude za ohranjanje spomina
na genocid nad Romi s postavljanjem spominskih obele- »6 Ciganov pa so Madžari ustrelili kot talce 27.
žij, so spominske kamne postavili na Hrvaškem in v Italiji. 2. 1945 v Turnišču. To je mogoče razbrati iz po-
Na Hrvaškem so v Zagrebu na Trgu 5. maja postavili prvi datkov, objavljenih v publikaciji Zveze Romov
spominski prag 69 Romom, deportiranim v ustaško tabo-
rišče Jasenovac dne 28. maja 1942, iz družin Nikolić, Laka- Slovenije z naslovom Porajmos (Horvat Muc, Ac-
toš, Štefanović, Maleković, Kovačević in Šajnović. Njiho- ković in Đurić 2015). Navedba, da so bili ustrelje-
va usoda je neznana. Prav tako so v Trstu na Trgu svobode
18. januarja 2023 postavili spotikavec v spomin Romanu ni kot talci, ne drži. Ustreljeni so bili kot vojaš-
Heldu. Gre za prvi spotikavec, postavljen v Italiji, posve- ki obvezniki, ki so se izmikali vojaški službi.«
čen deportiranim Romom/Sintom. (Zebić 2021; Museo Vita Zalar (2015, 53) je pojasnila, da so madžar-
dela communita ebraicà di Trieste 2023).
12 Vojko Kunaver je zaposlen na Zavodu za šolstvo in delu- ski vojaki 27. 2. 1945 ustrelili »vsaj šest romskih
je kot koordinator Predmetne skupine za zgodovino in talcev«, ki so bili na INZ evidentirani v inter-
Področne skupine za družboslovje, umetnost in huma- ni bazi podatkov Smrtne žrtve: »Dva od njih
nistiko. Je tudi član slovenske nacionalne delegacije pri
IHRA. sta bila civilista, trije pa dezerterji iz delovnega