Page 136 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

Eskimi, cigani in Indijanci potujočih menaže- boracije. Eden največjih izzivov je pri ohranjanju
rij« (Vodopivec 1997, 8; Stariha 2007, 46−47). spomina nepoznavanje romske zgodovine med
V tridesetih letih 20. stoletja se je povečala prilju- 2. SV. Tudi Sinti in Romi sami so začeli objavlja-
bljenost korporativnih, poklicnih in fašističnih ti publikacije o holokavstu (DiRicchardi-Muz-
družbenih ter političnih modelov, v katerih so ga 2011a; 2011b; Horvat Muc, Acković in Đurić
prevladovale konservativne politične sile. Poleg 2015). V okviru Sinagoge Maribor je izšlo več pu-
skrajnih nacionalističnih, šovinističnih in anti- blikacij, v katerih so genocid nad Romi označi-
semitskih sloganov (Stariha 2007, 46−47) opa- li za »pozabljeni holokavst« (Toš 2013), »zamo-
zimo tudi skrajni antiromizem/anticiganizem. lčani genocid« (Klopčič in Bedrač 2015, 8) ali
»po(r)rajmos«.
Zgodovina Romov in Sintov med 2. SV V socialističnem slovenskem zgodovinopis-
v Sloveniji: od preučevanja žrtev preganjanja ju je bil genocid nad Romi in Sinti bežno ome-
136 k aktivnemu odporniškemu gibanju njen v okviru narodnoosvobodilnega gibanja
Zgodovina Romov in Sintov med 2. SV je bila v med 2. SV (Polič 1975; Ferenc 1987) ali pa so bile
Sloveniji redko raziskovana tema poklicnih zgo- romske žrtve genocida bežno omenjene na se-
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
dovinarjev in je v slovenskem nacionalnem zgo- znamih izgub (Kovač-Zupančič in Ksela-Jasna
dovinopisju marginalizirana. Zgodovinski pre- 1982).
gledi prisotnosti Romov in Sintov na današnjem Zgodovinarji, ki si za raziskovalno vpra-
ozemlju Republike Slovenije so bili sicer v okr- šanje zastavijo, kaj se je zgodilo z Romi in Sin-
njeni obliki zajeti v klasičnih romoloških štu- ti med 2. SV, kot žrtve nacističnega genocida iz-
dijah Vaneka Šiftarja (1970) Cigani: minulost v postavljajo tiste, ki so bili preganjani na podlagi
sedanjosti in Pavle Štrukelj (1980) Romi na Slo- nürnberških rasnih zakonov in so jih nemške ob-
venskem (Janko Spreizer 2009), vendar posa- lasti aretirale ter obravnavale kot »Zigeuner«.
mezna poglavja ne predstavljajo koherentnega Vsaj del zgodovinarjev je raziskoval kom-
zgodovinskega pregleda (Zalar 2015, 6), ki bi ce- pleksno medvojno dogajanje v Sloveniji, vključ-
lovito zajemal območje celotne države. Posledič- no s kolaboracijo. Med njimi je zaželeno, da zgo-
no je obdobje med 2. SV obravnavano parcial- dovinar raziskovalno temo opiše kot zgodovino
no in razdrobljeno ter je tudi manj poznano širši Romov in Sintov med 2. SV ter se ne osredini le
javnosti (Studen 2015; Tominšek Čehulić 2010; na genocid (Zalar, intervju, 19. 8. 2021). Nekate-
Toš 2013; Zalar 2015). K težavnemu raziskovanju ri Romi v Sloveniji so bili po poročilih pripadni-
tega obdobja prispeva dejstvo, da je bilo ozem- ki Slovenskega domobranstva – kolaborantske
lje današnje države Slovenije razdeljeno med šti- vojske, ki so jo neposredno financirale nemške
ri okupatorje. Nemčija je okupirala Gorenjsko, okupacijske oblasti (Zalar 2015, 63−69). Takšne
Štajersko in severozahodno Prekmurje, Italija primere se ne upošteva kot žrtve nacističnega
Ljubljano, večino Dolenjske in Notranjsko (t. i. genocida.
Ljubljansko pokrajino, ki je po kapitulaciji Itali- Od nedavnega so raziskovalci usmerili hi-
je 6. 9. 1943 pripadla Nemcem in postala del oku- storiografske raziskave in kulturo spominjanja
pacijske cone Jadransko primorje). Madžarska je od žrtev k aktivni vlogi Romov v odporniškem
okupirala večino Prekmurja, majhen del ozem- gibanju. Odpor v času nacističnega genocida
lja je pripadal tudi Neodvisni državi Hrvaški nad Romi je bil v Sloveniji premalo raziskan kot
(NDH). tema. Vita Zalar (2015) je bila med prvimi zgodo-
Po letu 2011, ko je Slovenija postala članica vinarji, ki je preučila odporniško gibanje Romov.
Mednarodne zveze za spomin na holokavst, so K delnim raziskavam Vaneka Šiftarja in Ferda
raziskovalci poleg zgodovine judovskega holoka- Godine je poleg Vite Zalar prispeval tudi hrva-
vsta ponovno spodbudili zanimanje za zgodovi- ški zgodovinar Danijel Vojak, ki je zapisal (2020,
no Romov v obdobju nacizma, fašizma in kola- 52−53):