Page 138 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

Na območju Ljubljanske pokrajine italijan- ter da ni natančnih podatkov o nacionalnosti
ske fašistične oblasti niso sistematično preganja- (Studen 2015, 180).
le Romov. Kljub temu so policisti opozarjali, da Z arhivsko raziskavo sem našla informacije
bi morale oblasti razmisliti o njihovi internaci- iz obdobja fašizma ter nemške okupacije, kot v
ji (Toš 2013, 42): »[G]re za družbeno nevarne primeru 34-letne Milke Braidic, ki se je rodila v
Cigane, ki so vsi slovanskega izvora in brez de- Materiji v Istri, v Jugoslaviji, kjer je živela in dela-
finiranega državljanskega statusa, za katere se la z možem. Pod nemško okupacijo ter ob pove-
predlaga internacija v koncentracijskem tabori- čani partizanski aktivnosti se je z možem in ot-
šču.«.S telegramom iz Terama 23. julija 1942 je roki preselila v Padovo. Kot vdova in pripadnica
bilo zunanje ministrstvo obveščeno o internaci- »rase, ki ima rada svobodo« se je po vojni žele-
ji večje skupine Romov z območja Ljubljane. Šlo la naseliti v državo, ki lahko zagotovi najprepro-
je za 78 Romov in 17 družin (Toš 2013, 42; Pod- stejše človekove pravice (Arolsen Archives, oseb-
138 beršič 2014, 81; Studen 2015, 175). Ti Romi so bili ni dosje Milka Braidic).
nato poslani v koncentracijsko taborišče Tossicia
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
v pokrajini Teramo, skupaj s svojimi otroki pa Pripoznavanje genocida nad Romi in Sinti
so veljali za »družbeno nevarne elemente«. Ne- med 2. SV, priznavanje drugih krivic
kateri drugi Romi so bili zaprti v Gonarsu (Toš iz 2. SV in njihovo obeleževanje
2013, 36−37). 27. januarja 2008 je portal Siol.net objavil, da je
Raziskovalci INZ so identificirali 16 Ro- Republika Slovenija ta dan uradno razglasila za
mov, ki so umrli kot žrtve italijanskih okupacij- dan spomina na holokavst. Toš je poudaril, da je
skih enot: enega vojaka in 15 civilistov. Prva rom- bil »holokavst vrhunec genocida, ki med 2. SV
ska žrtev italijanskega fašističnega režima je bil ni prizadel le Judov, temveč tudi Rome, Slovane,
Ingacij Hudorovac, ki je umrl v Škriljah, dru- politične nasprotnike, LGBTIQ+, vojne ujetni-
ga žrtev, Franc Colarič, je bil ubit kot partizan v ke, telesno šibke in duševno prizadete osebe«
Gubčevi brigadi in je umrl v Podgradu pod Gor- (Slovenska tiskovna agencija 2008). Simbolna
janci. V italijanskih koncentracijskih taboriščih konotacija je pomembna, saj so bili Romi nave-
je umrlo 14 Romov: Rab (11); Chiesanuova pri deni takoj za Judi in niso bili izključeni iz spo-
Palmanovi v Padovi (1), Palmanova (1) in Visco minskega dneva.
(1) (Zalar 2015, 46−48). Eno prvih predavanj o genocidu nad Sinti
Baza INZ je nepopolna, saj ne vključuje ve- za širšo slovensko javnost je bilo organizirano v
likega števila jugoslovanskih Romov (118 Ro- okviru projekta Romano Čhon. V okviru mese-
mov), ki so bili zajeti v Ljubljani in nato inter- ca romske kulture, organiziranega v sodelovanju
nirani v taborišče Tossicio v pokrajini Teramo: med Slovenskim etnografskim muzejem (SEM),
tam je bilo rojenih devet romskih otrok (Spar- Ljubljana, in Združenjem ustvarjalnih ljudi
tac Capogreco 2011, 203−204 v Zalar 2015, 48). na področju kulture (ZULK), Maribor, je bil
Na madžarskem ozemlju so najmanj 27 Ro- 8. april obeležen kot mednarodni dan Romov.
mov prepeljali v taborišča za prisilno delo (Ko- Ta spominski dan se v Sloveniji sicer praznuje,
mac 2021, 225), šest pa so jih ubili kot talce (Ko- a uradno ni priznan (Horvat Muc, intervju, 18.
9
mac 2021, 225; Horvat Muc, Acković in Đurić 10. 2021). SEM in ZULK sta organizirala pre-
2015, 29–30). Število Romov iz Slovenije, ki so davanje Rinalda Diricchardija Reicharda Muz-
umrli v taborišču Jasenovac, ni znano (Kuzmič ge o nacističnem genocidu nad Sinti in Romi, o
2013). Studen pojasnjuje, da se skrbniki baze deportacijah Sintov v Srbijo ter uporu na strani
partizanov (Slovenski etnografski muzej 2011).
INZ zavedajo, da so Romi ena izmed slabše raz-
iskanih kategorij v popisu žrtev 2. SV. Dodatna 9 Ta spominski dan je dobro poznan tudi v medijih: večina
člankov omenja svetovni kongres v Londonu leta 1971 in
težava je, da so podatki pomanjkljivi, približni izpostavlja, da je to dan, ko Romi praznujejo svojo kulturo.