Page 140 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)
P. 140
ravni. [...] Ampak število Romov v Sloveniji, Tudi postavitev spomenikov oz. spomin-
ki so bili v številnih taboriščih, je res videti vi- skih plošč razkriva ideologijo predstavnikov ve-
soko. Čeprav pravijo, aha, to ni to ... Ker zgo- činskega naroda. Jožek Horvat Muc (intervju,
dovinarji tega niso hoteli priznati. Poleg tega 18. 10. 2021) je poročal o tem, kako je bilo izbra-
smo predlagali, da bi to morala biti tudi skrb no mesto za spominsko ploščo:
države, da bi poskrbela, da bi se ta obeležja Romi nismo iskali zgodovinskega kra-
lahko izvedla po nekem strokovnem, večjem ja, kjer so se zgodili zločini, ampak so iska-
vplivnem projektu, ki bi vplival tudi na sode- li primerno lokacijo [...]. Bili so predlogi, da
lovanje šol, institucij, novinarjev itd. bi spomenik postavili v enem od romskih
Omenjenih je bilo več spominskih krajev in naselij. Nato je bila izbrana Murska Sobota
lokacij obeleževanja romskega genocida. V Be- kot središče Pomurja. Spominska plošča na
140 gunjah, ob Muzeju talcev, kjer so bili med naci- steni ekonomske šole je posvečena romskim
žrtvam iz celotne slovenske države.
stično okupacijo tudi zapori, je zdaj poleg tega
muzeja psihiatrična bolnišnica. Tu so leta 2008 Povedal je še, da v Turnišču na pokopališču,
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
odkrili spomenik žrtvam nacističnega genocida kjer so madžarski okupatorji pobili Rome kot
nad Sinti. Lokalni mediji so odprtje opisali kot talce, stoji spominsko obeležje (Horvat Muc, in-
korak naprej pri priznavanju skupnosti Sintov. tervju, 18. 10. 2021; prim tudi Toš 2013, 42).
Sinti so si dolga leta prizadevali, da bi se spom- Dva člana slovenske nacionalne delegacije v
nili na življenja, ki so jih njihovi rojaki izgubili v IHRA sta dejavna pri vzpostavitvi spotikavcev,
vojni. Rudolf Seger − Janez, predsednik gorenj- udejanjanja umetniškega evropskega projekta
skega društva Sinti, je poročal, da se je predse- Gunterja Demniga, ki spominja na žrtve naci-
dnik Slovenske nacionalne stranke Zmago Je- onalsocializma in obeležuje tudi Rome ter Sin-
linčič nepričakovano odzval njihovi pobudi in te. Prizadevanja za postavitev spotikavcev, z me-
sponzoriral postavitev prvega spomenika Sin- denino prevlečenih granitnih koc, na katerih so
tom v Sloveniji. Za Segerja je 18. september od obeležena imena žrtev holokavsta, v spomin slo-
leta 2008 dalje veljal za spominski dan Sintov, venskim Romom so žal neuspešna. Od leta 2015
vendar se redko zberejo na komemoracijah (Se- Boris Hajdinjak nagovarja Dolenjski muzej v
ger, intervju, 14. 10. 2021). Sicer pa so dobro in- Novem mestu in kustosom ponuja predavanje
tegrirani Sinti na Gorenjskem za večinsko pre- o genocidu nad Romi v upanju, da bo preko šir-
še javnosti našel morebitne priče in dodatne vire
bivalstvo praktično nevidni, njihova zgodovina za svoje zgodovinske raziskave, saj so iz okolice
pa javnosti ni bila znana. Med 2. SV naj bi etnič- Novega mesta prepeljali v Auschwitz večjo sku-
na skupnost slovenskih Sintov štela približno 150 pino Romov. Odgovorili so, da tema še vedno
domačinov in še 300 potujočih Sintov, ki so bili ni primerna za javno predstavitev. Z Robertom
razpršeni med Avstrijo in Slovenijo. Nacisti so Waltlom, ustanoviteljem Judovskega kulturnega
jih vseh 300 pobili, ostale pa so deportirali v kon- centra Slovenije, je napisal pismo županu Nove-
centracijska taborišča ali v Srbijo. Številni so se ga mesta. Hotel je doseči, da bi postavili spome-
pridružili partizanom. Janez Stanovnik, takra- nik – Prag spotikanja, ki bi obravnaval spomin
tni predsednik Združenja borcev narodnoosvo- na genocid nad Romi, ki so jih odpeljali v Au-
bodilnega boja, se je prav tako spomnil sodelo- schwitz. Ker so spotikavci postavljeni na zad-
vanja Sintov v narodnoosvobodilnem boju. Na njem znanem uradnem naslovu žrtev, se je po-
odkritju spomenika je Zmago Jelinčič poudaril, javil problem lokacije. Romi v tistem času v tem
da so bili Sinti sestavni del slovenskega naroda, kraju namreč niso imeli stalnih naslovov. Pobu-
saj so bili na strani protifašističnega boja (Seger, dniki in Demnig so našli možno rešitev ter pre-
intervju, 14. 10. 2021). dlagali, da bi se spomenik postavil na domnevni