Page 59 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

Črna smrt v luči (bio)arheologije
Black Death in the Light of (Bio)archaeology

Timotej Pavlin
Posavski muzej Brežice
tpavlin97@gmail.com

Izvleček
V prispevku je predstavljen pregled arheoloških, bioarheoloških in genetskih raziskav, povezanih s sre-
dnjeveško epidemijo Yersinie pestis, danes znano kot črna smrt. Predstavljena so pomembnejša arheolo-
ška najdišča množičnih grobišč srednje in zahodne Evrope iz sredine 14. stoletja in kaj nam le-ta lahko
povedo o odzivih družbe na katastrofalno epidemijo. Arheološke raziskave so pokazale, da so kljub pre-
kinitvi običajnega pokopavanja ob cerkvah in posledičnem odpiranju novih, množičnih grobišč v veči- 59
ni primerov osnovni religijski nazori o pokopavanju ostali v veljavi. Bioarheološke raziskave posmrtnih
ostankov žrtev te bolezni so pokazale, da so bili po številu smrti najprizadetejši revnejši, starejši in boleh-
ni posamezniki. Genetske raziskave stare DNK so potrdile, da je bolezen povzročil patogen Yersinia pe-
stis, in prav tako prispevale uvid v njegovo evolucijsko zgodovino ter obnašanje patogena v stoletjih po
prvem izbruhu te bolezni v Evropi. Zdi se, da so mnoge izmed naslednjih valov povzročila kratkotraj-
na podnebna nihanja v centralni Aziji. Podnebna nihanja so prav tako povzročila prenos patogena do
Evrope v prvem valu.
Ključne besede: epidemije, podnebne spremembe, črna smrt, srednji vek

Abstract
The article presents an overview of archaeological, bioarchaeological and genetic research connected to
the medieval epidemic of Yersinia pestis, today known as the Black Death. A few important archaeolog-
ical sites of the Central and West European mass graves from the middle of the fourteenth century are
presented, and it is shown what they can tell us about social responses to a catastrophic epidemic. Ar-
chaeological research has shown that even though traditional burials next to churches were discontin-
ued and the opening of new, mass graves occurred, the basic religious aspects of a burial rite were still im-
portant. Bioarchaeological research on post-mortuary remains of the victims of this disease has shown
that it disproportionally affected poor, elderly and sickly individuals. Genetic research on ancient DNA
confirmed that the pathogen that caused the disease is Yersinia pestis, and also gave an insight into its evo-
lutionary history and the behaviour of the pathogen in the centuries after the first wave of the disease
in Europe. It seems that many of the later waves were caused by short-term climate fluctuations in cen-
tral Asia. Climate change was also the cause of the spread of the pathogen to Europe in the first wave.
Keywords: epidemics, climate change, Black Death, Middle Ages

Uvod zamajala takratno družbo in pospešila razkroj
fevdalizma. Namen pričujočega prispevka ni
pidemije so stalni spremljevalec človeških analiza družbenih sprememb, ki so se odvijale od
družb vsaj od stalne naselitve dalje. Ne druge polovice 14. stoletja dalje, temveč kritično
Eglede na stopnjo smrtnosti, ki jo povzroči- ovrednotenje arheoloških, bioarheoloških ter
jo, so pogosto katalizatorji dramatičnih družbe- genetskih raziskav ostankov grobišč iz časa črne
nih sprememb. Nič drugače ni bilo v srednjeve- smrti. To nam omogoča vpogled v doživljanje
ški Evropi, ko je epidemija črne smrti do temeljev epidemije s strani preživelih, uvid v odziv družb

https://doi.org/10.26493/2350-5443.12(1)59-75 © author/authors