Page 60 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

na katastrofalne dogodke, demografske vidike pa si verjetno tudi ni mogel predstavljati njene-
smrtnosti zaradi epidemij ter spremembe v eko- ga katastrofalnega vpliva na prebivalstvo tega
logiji patogenov v odzivu na okoljske in družbe- kontinenta.
ne spremembe. V prispevku je prikazan pregled Da bolje razumemo neko epidemijo in nje-
več grobišč iz zahodne in srednje Evrope, iz kate- ne posledice, je nujno razumeti, kakšno družbo
rega je razvidno, da je kljub dramatičnim dogod- je doletela. Začetek drugega tisočletja je sprva
kom zelo smrtonosne epidemije grobni ritual zaznamovalo relativno stabilno in toplo pod-
ohranil svoje osnovne poteze. Bioarheološke raz- nebje z izjemo Oortovega sončevega minimu-
iskave so pokazale, da je bila največja smrtnost ma sredi 11. stoletja, ki je povzročil kratkotraj-
med revnejšimi in bolehnimi ljudmi. Genetske ne spremembe v podnebnih vzorcih, s katerimi
raziskave stare DNK pa so razkrile identiteto in so se evropske družbe spopadle brez večjih pro-
obnašanje patogena od njegovega prvega stika z blemov (Steinhilber, Beer in Fröhlich 2009;
60 evropskimi populacijami dalje ter njegovo dina- Campbell 2016, 30–133). V tem času prav tako
miko v naslednjih stoletjih. ni bilo večjih izbruhov epidemij. Evropsko go-
spodarstvo je v tem času doživljalo razcvet, usta-
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
Črna smrt – zgodovinski kontekst navljali so se mednarodni sejmi (predvsem šam-
panjski izstopajo po svojem obsegu), trgovina
Pravim torej, da je število let po blagodej-
nem učlovečenju sina božjega narastlo že na dolge razdalje je preko Bližnjega vzhoda in
na tisoč tristo oseminštirideset, ko je v vele- Bosporja povezala Evropo s Kitajsko. Ta gospo-
slavno Florenco, ki prekaša po lepoti vsa dru- darski razvoj je omogočal relativen mir, ki ga je v
ga mesta Italije, prodrla smrtonosna kuga, in politično razdrobljeni Evropi vzpostavila Rimo-
katoliška cerkev, nastanek glavnih knjig, razvoj
ta je bodisi pod vplivom nebesnih teles ali sodišč in podobnih institucij. Križarska kra-
zaradi naših krivičnih del po pravični jezi ljestva v Sveti deželi so omogočila širitev evrop-
božji zadela smrtnike zato, da bi se poboljša- skega trga in trgovske poti proti Kitajski. Druge
li; začela se je bila nekaj let poprej v vzhod- trgovske poti pa so potekale preko Bosporja in
nih deželah, pobrala po njih nešteto živečih, Črnega morja, čez centralnoazijsko stepo po svi-
se širila nezadržno od kraja do kraja in se s leni poti (Campbell 2016, 30–133).
svojimi nadlogami razprostrla proti zahodu. Okoli leta 1270 se je Sončeva aktivnost

Zoper njo ni pomagala nobena razsodnost, zmanjšala in nastopil je Wolfov sončni mini-
tudi nobeni človeški ukrepi, dasi so za to do- mum, zaradi katerega je podnebje postalo ne-
ločeni uradniki dali očistiti mesto mnoge stabilnejše (Steinhilber, Beer in Fröhlich 2009;
nesnage in ni smel noben bolnik v mesto; Trouet idr. 2009). To je poslabšalo letine v Evro-
mimo tega so izdali mnogo nasvetov zdrav- pi (najbolj znana je velika lakota med letoma 1315
ja. Prav tako niso pomagale ponižne proš- in 1322) (Ljungqvist, Seim in Collet 2024). To
nje, ki so jih ne le enkrat, temveč mnogokrat pomanjkanje je hudo prizadelo predvsem kmete,
pobožne osebe pošiljale k bogu v naroče- ki so zaradi načina dedovanja zemlje obdelovali
nih procesijah in tudi kako drugače. Neka- vedno manjše njive. Nestabilni podnebni vzorci
ko v začetku pomladi prej omenjenega leta so prav tako porušili ekološko ravnovesje v cen-
je začela kar strahotno in na čuden način ka- tralni Aziji, zaradi česar je Yersinia pestis (kuga)
zati svoje bolestne učinke. [Boccaccio 1973, iz enzooze postala epizooza (Schmid idr. 2015).
10–11] Do tega je prišlo, ko so se zaradi ugodnejših
podnebnih razmer populacije divjih centralno-
Tako je Boccacio opisal začetke črne smrti, azijskih glodavcev, med katerimi je bolezen pri-
epidemije kuge, ki je v letu 1347 dosegla Evropo. sotna ves čas, povečale in zgostile. V takšnih po-
Vzrokov zanjo ni poznal, pred njenim začetkom gojih lahko bolhe, ki prenašajo kugo, aktivneje