Page 61 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

širijo bolezen med njimi. Ko pride do zmanjša- no pritisnile na prebivalstvo. Največja med njimi
nja števila glodavcev, zaradi velike smrtnosti, ki je bila stoletna vojna med Anglijo in Francijo, ki
jo povzroča bolezen, ali spremenjenih podneb- se je začela leta 1337. Kuga je po trgovskih poteh
nih razmer, bolhe v iskanju gostiteljev presko- in z mongolskimi skupnostmi nezadržno poto-
čijo na podgane, ki same po sebi iščejo bližino vala čez centralno Azijo proti zahodu. Evropejci
ljudi. S tem se poveča tudi tveganje preskoka bo- so prvič prišli v stik s to boleznijo, ko so Mongoli
lezni na človeka. Ob živahni trgovini, ki je pote- oblegali Kaffo, genovsko trgovsko postojanko na
kala v notranjosti Azije, se je ta bolezen tako za- polotoku Krimu. Napadalci so s katapulti meta-
čela širiti proti zahodu. Vendar Yersinia pestis ni li trupla preko obzidja. Ta so bila verjetno še ved-
bil edini patogen, katerega ekološko ravnovesje je no polna kužnih uši, ki so se nato razširile med
podrlo nestabilno podnebje. Eden izmed teh bi genovskimi trgovci in pomorščaki. Ko so ti spo-
lahko bila tudi kravja kuga (rinderpest); povzro- mladi leta 1347 pobegnili iz obleganega mesta,
ča jo Rinderpest morbilivirus, ki se je ob koncu 13. so s seboj odnesli tudi okužene podgane. Prvi je 61
stoletja razširila iz Mongolije do Anglije in jo do- bil prizadet Konstantinopel, od koder so se nato
segla okoli leta 1320. Pobila je tudi do 80 % gove- okužbe preko pomorskih poti razširile najprej v
da, katerega črede so bile že tako ali tako razred- pomembna pristaniška mesta, iz teh pa se je epi-
čene zaradi pomanjkanja, ki je pestilo Evropo v demija širila v njihova zaledja. Za boleznijo naj bi
času velike lakote. Druga epizooza, ki je udari- umrlo med tretjino in polovico takratnega evrop-
la Evropo v tem času, so bile ovčje garje, ki jih skega prebivalstva (Campbell 2016, 267–329).
povzroča pršica Psoroptes ovis in ki prizadenejo Epidemija je popolnoma spremenila evrop- Črna smrt v luči (bio)arheologije
predvsem ovce. Bolezen je dosegla Anglijo v letu sko družbo. Podeželje je bilo izpraznjeno zara-
1279, zaradi česar so se močno zmanjšale črede di velikega števila smrti in odseljevanja v mesta.
ovac. Ker je bila njihova volna ena izmed najpo- Temu je botrovalo tudi občasno nasilno izselje-
membnejših surovin v angleški in flamski eko- vanje prebivalcev iz skoraj izpraznjenih vasi. Da
nomiji, saj so proizvajali blago, ki so ga izvaža- bi povečali donose, so zemljeposestniki nekdanja
li tudi na Bližnji vzhod, je proizvodnja zastala. polja spreminjali v pašnike za ovce. Poljedelstvo
Posledična brezposelnost je privedla do izgre- zaradi majhnega števila kmetov, neugodnega
dov med flamskimi delavci. Zaradi musliman- podnebja in domnevne izčrpanosti prsti ni bilo
skih in mongolskih osvajanj na Bližnjem vzhodu več tako produktivno (Bradley 1918; Campbell
se je s padcem križarske trdnjave Akre leta 1291 2016, 332–386).
evropski trg dokončno umaknil iz Svete dežele. Prvi val kuge se je čez kontinent razširil
S tem se je tudi zmanjšalo število trgovskih poti, kot cunami, bolezen pa se je vračala tudi v nas-
ki so povezovale Evropo s Kitajsko preko Bliž- lednjih letih, vendar v manjših lokalnih izbru-
njega vzhoda. Zaradi tega so velik pomen dobi- hih. Znani so ponovni valovi v letih 1360–62,
la predvsem črnomorska pristanišča. Dodaten 1369, 1374, 1399–1401, 1438–39, 1450–52, 1454–
udarec evropski trgovini so bili tudi ukrepi fran- 57, 1463–75 in še dalje v novem veku. Vsi izmed
coskega kralja Filipa IV. (vladal med letoma 1285 njih so bili manj smrtonosni kot prvi. Bolezen je
in 1314), ki je angleškim in flamskim trgovcem iz Evrope izginila najkasneje v začetku 18. sto-
otežil dostop do šampanjskih trgov, zaradi česar letja (Campbell 2016, 332–386). Ni popolnoma
so čezalpske trgovske poti začele zamirati. Vse to jasno, ali je bolezen v Evropi našla svoj rezervo-
je poslabšalo gospodarsko stanje v Evropi; naj- ar in ostala v njej skozi celoten potek epidemije
večje posledice so trpeli predvsem mestni reve- (Seifert idr. 2016) ali pa je vedno znova prihaja-
ži in kmetje, ki so obdelovali premajhne posesti la v Evropo (Schmid idr. 2015) zaradi podnebnih
(Campbell 2016, 134–266). nihanj, ki so destabilizirala ekološko ravnovesje
V zadnjih desetletjih, preden je kuga udari- v centralni Aziji. Verjetno je šlo za kombinacijo
la Evropo, je potekalo tudi več vojn, ki so dodat- obeh načinov ohranjanja te epidemije.