Page 64 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

Možno je tudi, da del pokopov »v krsti« ni (Grainger idr. 2008, 28). Da bi dobili boljšo sliko
bil v krsti, temveč so pokojnike le položili na de- o vplivu črne smrti na London, moramo pozor-
ske. Sledi oglja ali pepela niso razumljene, lahko nost usmeriti še k pokopališču West Smithfield,
da gre za obredni pridatek ali pa so ju pred po- ki leži na drugi strani mesta.
kopom uporabljali, da sta posrkala telesne teko-
čine razpadajočih trupel. Vzorec v razporeditvi West Smithfield
krst po pokopališču ni bil zaznan, prav tako ni Pokopališče West Smithfield se nahaja severoza-
bil zaznan kakšen vzorec razporeditve po spolu hodno od nekdanjega območja Londona. Razi-
ali starosti, z izjemo večjega števila otrok in do- skan je bil zelo majhen del, ki je bil odkrit med
jenčkov v južnem delu vrst 5, 6 in 7 v zahodnem letoma 2010 in 2015 pri izkopu jaška v okviru
delu pokopališča (Grainger idr. 2008, 20–21). gradnje nove železniške proge v Londonu. Pri
Pokopa z novci nakazujeta, da sta bili pokoj- projektu sta sodelovala arheološki oddelek lon-
64 nici verjetno pokopani v vsakodnevnih oblekah donskega muzeja in lokalna skupnost, ki je imela
in ne goli ali pa v pogrebnem prtu, kot je bilo v možnost sodelovati pri izkopavanjih (Pfizenme-
navadi. Če različne omenjene spone ne pripada- ier 2016, 15). Na širši lokaciji so bili odkriti arhe-
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
jo mrtvaškim prtom, temveč oblekam, je to še en ološki ostanki, ki so segali vse do rimske dobe.
dokaz, da so bila nekatera trupla pokopana oble- Pri izkopu jaška so bile odkrite tri faze poko-
čena. Na oblečeno truplo lahko kaže tudi najden pov, ki jih povezujejo s črno smrtjo. Zgodovinski
fragment verižnine. To bi lahko razumeli kot do- viri nam povedo, da je širše območje Spitalcrofta
kaz, da je bilo truplo pokopano kmalu po smrti najel Sir Walter Manny po kraljevih ukazih med
ali pa da živi niso hoteli predmetov mrtvih za- decembrom 1348 in januarjem 1349, da bi se tam
radi strahu pred kugo ali ker je truplo že moč- pokopavalo žrtve črne smrti (Pfizenmeier 2016,
no razpadlo. Ker je bilo najdenih malo osebnih 23). Skupaj z Nomanneslondom, ki ga je v ne-
ali vrednih predmetov, so bila verjetno trupla v posredni bližini proti koncu leta 1348 najel lon-
večini primerov vseeno pripravljena na pokop v donski škof Ralph de Stratford, je predstavljalo
skladu z navado, torej gola ali zavita v mrtvaški območje, znano kot West Smithifield. Število
prt (Grainger idr. 2008, 21–22; Beuchamp 2012, pokopanih na tej lokaciji ni znano, današnje oce-
7). ne se gibljejo okoli števila 5.000 žrtev epidemi-
East Smithfield je najbolje raziskano po- je. Zanimivo pa je, da so v 14. stoletju število po-
kopališče, povezano s črno smrtjo. Več razi- kopanih ocenjevali celo na 100.000 (str. 23–24)!
skav je potrdilo prisotnost DNK Yersinie pestis Kot omenjeno, so bile izkopane tri faze po-
v posmrtnih ostankih pokojnikov (Bos idr. 2011, kopov, ki so povezane s črno smrtjo. Zanimali
Schuenemann idr. 2011). Prav tako je bilo nareje- nas bosta prva in druga, saj obe datirata v 14. sto-
nih več osteoloških raziskav kosti pokojnikov, ki letje. Datirali so ju s pomočjo tipokronologije ke-
nam omogočajo uvid v to, kdo je bil najpogoste- ramike in radiokarbonskih datacij. Prva faza vse-
je žrtev te bolezni (DeWitte 2009; 2010; DeWi- buje 11 pokopov. Pokojniki so bili vsak v svojem
tte in Wood 2008). Splošna slika, ki jo pokažejo grobu, orientirani z glavo proti jugozahodu in
te raziskave, je, da so nadpovprečno umirali ljud- nogami proti severovzhodu. To odstopa od obi-
je slabšega zdravja, pri čemer je spol igral manj- čajne orientacije krščanskih pokopov, vendar so
šo vlogo, bolezen pa je bila nevarnejša za starejše. pokopani vzporedno s potokom, ki je tekel južno
Celotno pokopališče ni bilo izkopano, ven- od pokopališča. Vidni so pokopi v dveh vrstah,
dar se na podlagi gostote grobov in velikosti vsi pokojniki so ležali na hrbtu, z rokami ob me-
področja pokopališča sklepa, da je bilo tam po- denici. Identificirali so tri moške, eno žensko in
kopanih okoli 2.400 ljudi. Ker je ostalo še veliko dva mladostnika. Petim pokojnikom pa se spo-
prostora za nove pokope, sklepajo, da je mestna la in starosti ni dalo določiti. Genetske raziska-
oblast kljub krizi delovala relativno učinkovito ve so razkrile prisotnost DNK Yersinie pestis pri