Page 126 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)
P. 126
oz. jezikovni model ChatGPT (iz angl. Genera- Medtem ko informacije za družbo postaja-
tive Pre-Trained Transformer) je zmožen odgo- jo vse pomembnejše, pa se zakrivajo nekatere bolj
varjanja na različna vprašanja in zagate. V aka- temeljne distinkcije in taksonomije vednosti: in-
demskem okolju, kjer obstajajo nenehne zahteve formacija, znanje, sodba (ocena) in modrost. Za
po publiciranju, kvantifikaciji in (samo)inscena- razmišljanje, ki naj bi bila odločilna človeška ak-
ciji lastnih raziskovalnih dosežkov, pa se prošnje tivnost, je bistveno pomembnejša uporaba idej,
lahko kreativno »razširijo« v prošnjo po prip- kajti kultura temelji na idejah. Veliko idej, ki ure-
ravi znanstvenega članka. Obstajajo že predlo- jajo in osmišljajo našo kulturo, ne temelji na in-
gi, kako naj založniki akademskih člankov z ra- formacijah, in vendar so te ideje pomembna or-
čunalniškimi strokovnjaki razvijajo proti-GPT ganizacijska načela kulturnega in političnega
programsko opremo, ki bo zmožna detektirati življenja. Vsi poznamo zelo močno in vplivno ide-
znanstvena besedila, ki jih je generirala umetna jo »Vsi ljudje se rodimo enaki«, ki temelji na mo-
126 inteligenca ChatGPT (Lund idr. 2023, 572, 576). ralnih vpogledih številnih generacij, nikakor pa
Spričo kompleksnosti vsakdanjega življe- ne na raziskovanju, v njej sploh ni nobenih infor-
nja se posamezniki pogosto zatekajo k algori- macij. Pa vendarle ideja še kako živi in je izhodi-
studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 1 / volume 13 (2025), number 1
temskim priporočilom in nasvetom, utrujeni od šče, temeljni orientir številnih revolucij ter druž-
neo liberalnih pozivov k avtonomnemu delova- benih gibanj (Roszak 1986, 91). Roszak (1986)
nju se v resnici z vse večjim zadovoljstvom zate- izpostavlja distinkcijo med idejami na eni ter po-
kajo v prelaganje odločitev na algoritme. Pozivi k datki oz. informacijami na drugi strani. Kaj so
odločanju in avtonomnemu (so)kreiranju lastne- temeljne ideje sodobne družbe in kakšen tip po-
ga življenja ob informacijskem preobilju povzro- datkov naj iščemo, da bomo ohranjali obstoječe
čajo nasproten proces. Ker je informacij preveč, ideje enakopravnosti, uravnoteženosti, sonarav-
jih je dejansko »premalo« za suvereno sprejema- nosti? Kako celovito, harmonično, polnokrvno
nje odločitev. Izbira in odločitev postaneta bre- upravljati družbo in katere prakse kot družbeno
me. Hkrati kot družba živimo v obdobju »kulta regulirane načine družbenosti v sodobni družbi
informacij«, ko se osredotočamo zlasti na obseg negovati? Katere ideje so ključne, katere me (nas)
informacij, ne pa na moč in raznovrstnost le-teh. podpirajo in katere lahko zavržemo? Izhajati bi
Se bomo v bližnji prihodnosti povsem odpove- morali iz idej, preko njih določiti temeljne pro-
dali mišljenju in sprejemanju odločitev? Zani- bleme družbe in šele nato razvijati tehnologije za
miv vpogled in kritični premislek glede vloge odpravljanje ali ublažitev problemov.
informacij je že davno predstavil Theodore Ros-
zak v delu The Cult of Information (1986), v iste- Literatura
ga leta opravljenem intervjuju pa med drugim iz- Anderson, B. 2007. Zamišljene skupnosti: o izvoru
postavlja (ThinkingA llowedTV 2011): in širjenju nacionalizma. Prevedla A. Brglez
Uranjek in A. Kurilo. Studia humanitatis.
[I]nformacija je postala božja beseda našega Andrejevic, M. 2014. »The Big Data Divide.«
časa. In moralo bi biti precej očitno, zakaj International Journal of Communication
se to dogaja. To je zato, ker živimo v obdob- 8:1673–1689.
ju, ko je najmočnejši element naše kulture BBC News. 2017. »What is net neutrality and
invencija računalnika, raziskovanje in ra- how could it affect you? - BBC News.«
zvoj s pomočjo računalnika. Računalnik je Video na YouTubu, 4:43. 14. december.
stroj za procesiranje informacij. In če želite https://www.youtube.com/watch?v
v družbi prodati veliko računalnikov, mora- =zq-2Yk5OgKc&t=133s.
te ljudi prepričati, da je informacija strašan- Benkler, Y. 2006. The Wealth of Networks: How
sko pomembna. Social Production Transforms Markets and
Freedom. Yale University Press.

