Page 123 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

se soočamo tudi z ontološkimi premisleki gle- če spoznavno vrednost gradimo na golem mode-
de narave družbenih entitet; bodisi jih razumeti lu izračunane verjetnosti prihodnjih procesov?
kot objektivne entitete, ki so zunanja prisila oz. Ameriško trgovsko podjetje je, denimo, priče-
družbeno dejstvo (Durkheim 1966), bodisi kot lo komunicirati z mlajšo žensko s predpostavko,
družbene konstrukcije, ki so zgrajene na pod- da je noseča, in sicer zgolj zato, ker je pričela ku-
lagi percepcije in delovanja družbenih akterjev povati izdelke, ki jih je njihov napovedni model
(Bryman 2008, 18). Ne kritiziramo kvantifikaci- povezoval z ženskami, ki bi kmalu lahko pričele
je kot metode, temveč problematiziramo prepri- kupovati nosečniške produkte (str. 887–888). Lo-
čanje, da kvantitativne metode zagotavljajo bolj- gika posameznika je v resnici drugačna od logike
šo znanstvenost raziskovanja. Obsežni podatki populacije: statistično izračunana verjetnost pri-
ne zagotavljajo veljavnejšega in zanesljivejšega hodnega dogodka je sicer lahko »zelo dober pri-
opisa realnosti. Uporabnost, manipulabilnost, bližek«, a vendarle še vedno le približek.
stranpoti, zlorabe in obljube velikega podatkov- Čeprav je logika populacije lahko točna pri 123
ja je treba postaviti v širši kulturni, družbeni, izračunavanju prihajajočih »zadovoljstev« in
politični ter etični kontekst in se vprašati, kako potreb potrošnika, pa je manj uspešna pri izra-
in zakaj se veliko podatkovje sploh generira, ter čunavanju bistveno kompleksnejših potreb ali
analizirati scenografijo sprejemanja odločitev, ki motivacij državljana. Korelacija ne pove, zakaj se
veliko podatkovje predstavlja kot nekaj »pov- nekaj dogaja, ampak le ugotavlja, da se nekaj do-
sem novega«, čeprav se je podatkovna revolucija gaja (v populaciji) (Andrejevic 2014, 1679). Nick
s popisi prebivalstva na slovenskem ozemlju, de- Couldry dvomi v moč velikega podatkovja, na
7
nimo, pričela že v 19. stoletju. osnovi katerega naj bi vlade razumele svoje drža-
Kdo torej ponuja »dobre razloge« za upo- vljane, čeprav vlade v strateških dokumentih in
rabo velikega podatkovja? Kako na pertinenten smernicah to napovedujejo. Prihodnje vladova-
način opozoriti na epistemološke probleme, ki nje bo nemara res vse bolj temeljilo na podatkov-
so »vpisani« v mitologijo velikega podatkovja? nih dvojnikih, ki bodo »vedeli«, kaj bo petdese-
Nick Couldry opozarja na popreproščeno imple- tletnik z določenim izobrazbenim ozadjem počel
mentacijo naravoslovne logike registriranja kore- na četrtkov večer v novembru (Couldry 2014, Metaforična konstrukcija velikega podatkovja in umetne inteligence
lacij in trendov, ki se v velikem loku izognejo kri- 889). V napovedno analitiko smo vključeni vsi,
tični presoji vzročno-posledičnih odnosov, ki so kapitalistični sistem pa v veliki meri določa tip
v družboslovju in humanistiki kompleksnejši realnosti, ki se zbira in kvantificira. Posamezniki
ter intersekcijski. V »človeških zadevah« se na- smo skozi uporabo digitalnih servisov postali no-
mreč ne soočamo le z objektivnimi družbenimi silci človeških izkušenj, ki jih veliko podatkovje
dejstvi, temveč delovanje posameznikov ta dej- kot infrastruktura nadzorovalnega kapitalizma
stva tudi nenehno preobraža. Registriranje in- kvantificira v vedenjske podatke, ti pa so upora-
formacij (digitalnih sledi uporabnikov) ne za- bljeni za izboljšavo in kreiranje novih digitalnih
došča za razumevanje posameznika in družbe, produktov ali storitev (Zuboff 2019, 8).
zato je prepričanje, po katerem veliko podatkov- Naj za konec opozorimo, da dokumen-
je zmore analizirati in razumeti zapleteno člo- ti govorijo o »novem valu možnosti«, hkrati
veško družbo, Couldry (2014, 886–890) upra- pa so konkretni procesi v tem valu motivirano
vičeno poimenoval »mit velikega podatkovja« zastrti. Današnja retorika napoveduje prihodnje
(angl. The Myth of Big Data). Kam prispemo, družbenotehnične imaginarije. Kvantificirana,

7 Spletni portal Zgodovina Slovenije – SIstory (https://www.sistory.si/) nastaja v okviru dejavnosti raziskovalne infrastrukture
slovenskega zgodovinopisja. Portal SIstory je spletni sistem slovenskega zgodovinopisja, ki poleg dostopnih historičnih vsebin,
relevantnih za preučevanje slovenske zgodovine, omogoča ustvarjanje raziskovalnih podatkov in njihovo uporabo v raziskoval-
nem okolju. Na portalu so objavljeni tudi popisi prebivalstva za obdobje 1830–1931. Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL) v sode-
lovanju z raziskovalno infrastrukturo Inštituta za novejšo zgodovino postopoma digitalizira bogato zbirko popisov prebivalstva
Ljubljane, ki jih hrani ZAL. Prosto dostopni so popisi prebivalstva in konskripcijske tabele.