Page 125 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)
P. 125

avtomatiziramo, lahko posledično avtomatizira-  označevali problematične vsebine (Katzenbach
               mo tudi diskriminacijo in pristranost. Naključen   2021, 1).
               problem (človeška napaka) se tako lahko preob-  Kot zanimivost omenimo, da slovenski stra-
               razi v avtomatizirano diskriminacijo in pristra-  teški dokument »Digitalna Slovenija 2030«
               nost. Nastane tehnološko vgrajena napaka. Iz-  uporablja metaforo »ekosistema«, s katero po-
               hodni podatki (angl. output) namreč ne morejo   datke in umetno inteligenco predstavlja skozi
               nikoli preseči vhodnih podatkov (angl. input). S   okvir »sistema«, z uporabo predpone »eko« pa
               slabimi podatki bo algoritem kreiral tudi slabe   načrtno kreirane oz. izbrane procese skuša udo-
               izhodne podatke (angl. garbage in, garbage out),   mačevati z metaforo naravnega sistema. Meta-
               algoritemski zaključki so zato lahko zanesljivi   forika ekosistemske prepletenosti je uporablje-
               (in nevtralni) le v tolikšni meri, kot so zanesljivi   na  tudi  pri pojasnjevanju delovanja  podatkov:
               podatki, na katerih temeljijo zaključki (Mittel-  »Dolgoročno je namen vzpostaviti dinamični
               stadt idr. 2016, 4–5).                      ekosistem podatkov, podatkovnih standardov,     125
                   Govorimo o faustovskem paktu, skratka,   orodij, v tem ekosistemu pa bi se srečevali ponud-
               nič ni zastonj: avtomatizacija pomeni avtoma-  niki podatkov, podatkovni analitiki in razvijalci
               tizacijo vsega, dobrega in slabega. Vsak tehno-  aplikacij« (Vlada Republike Slovenije 2023, 35).
               loški proces, ki ga sicer izhodiščno razvijamo za
               pospeševanje »dobrih« rešitev (npr. avtomati-  Zaključek
               zacija sprejemanja odločitev), vzporedno kreira   V letu 2021 so objavili rezultate eksperimentalne
               možnost pospeševanja »slabih« rešitev. Avto-  raziskave, ki je preverjala vlogo družbenega vpli-
               matizacija nepristranskih odločitev samodejno   va, modrost množice in vlogo algoritmov v pro-
               vgrajuje možnost avtomatizacije pristranskih   cesu sprejemanja odločitev. Potrdili so, da posa-
               odločitev.                                  mezniki nasvet algoritmov bolj upoštevajo, ko
                   Tehnologijo,  skratka,  pogosto  vidijo  kot   postajajo intelektualne naloge zahtevnejše. In-
               zdravilo oz. skušajo uporabiti njeno moč z na-  telektualno sposobnejši posamezniki s predhod-
               menom  reševanja  netehnoloških problemov   no zgodovino  ustreznega odločanja pogosteje
               (Katzenbach 2021, 2). Evgeny Morozov pokaže,   upoštevajo algoritmične nasvete, manj pa nasve- Metaforična konstrukcija velikega podatkovja in umetne inteligence
               kako družbe v Silicijevi dolini razumejo druž-  te množic. Pri subjektivno obarvanih nalogah je
               bene probleme (zdravje, mobilnost) kot funkci-  upoštevanje algoritemskih nasvetov manjše (Bo-
               onalno rešljive, z razvojem vedno novih storitev   gert idr. 2021). Raziskava na sicer omejeni po-
               in aplikacij obljubljajo optimizacijo procesov, to   pulaciji je tudi pokazala, da že preprosto ozna-
               popreproščeno razumevanje pa poimenuje z izra-  čevanje nasveta za »algoritemski nasvet« lahko
               zom »solucionizem«. Ta tehnodeterministična   povzroči pomenljivo spremembo v človeškem
               in tehnokratska ideja verjame, da lahko družbe-  delovanju. Po drugi strani postajajo algoritmi
               ne probleme odpravimo z vse boljšimi tehnolo-  zaradi  vseprisotnosti  vse  bolj  »nevidni«,  po-
               škimi rešitvami, če le najdemo ustrezne algorit-  leg tega se številni ljudje ne zavedajo obstoja al-
               me zanje (Morozov 2013, 5). Tako je leta 2018   goritmov; tako se 61% Norvežanov slabo ali pa
               vodja korporacije Facebook Mark Zuckerberg   se sploh ne zaveda obstoja algoritmov (Gran idr.
               na senatnem zaslišanju glede obtožb glede dezin-  2020, 13). Kot ugotavljajo Mittelstadt idr. (2016,
               formacij, sovražnega govora in zasebnosti zago-  1), se vse več operacij, odločitev in izbir delegira
               tovil, da bo v 5–10 letih umetna inteligenca reši-  algoritmom, ki svetujejo ali celo odločajo, kako
               la problem in da se bo korporacija v prihodnosti   naj interpretiramo podatke, za kakšna deja-
               na izzive dezinformacij ter sovražne propagan-  nja naj se odločamo, denimo na ravni izbire ar-
               de odzvala z povečano uporabo sistemov umetne   tiklov, izbire optimalne potovalne poti, priporo-
               inteligence, ki se bodo učinkoviteje soočali tudi s   čajo celo življenjske partnerje. Razvoj je nesluten;
               težjimi jezikovnimi klasifikacijami in uspešneje     »najnovejši« model odprte umetne inteligence
   120   121   122   123   124   125   126   127   128   129   130