Page 121 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

Mitologija prehoda oz. navdušenje nad veli- gorivo in ključna dobrina, tudi vzporedni proce-
kim podatkovjem kot nečim »povsem novim« si (IKT, prosto dostopni podatki, ponovno upo-
je zabeleženo v uradnih govorih takratne pod- rabljivi podatki) slejkoprej postanejo nujna »se-
predsednice Evropske komisije, odgovorne za di- stavina« procesa in so vključeni v prednostno
gitalno agendo, Neelie Kroes, ki je oznanjala, da politično agendo. Tovrstni politični nagovori so
smo na pragu nove industrijske revolucije, tokrat »reifikacije« zaželenih variacij razvoja, ki se kas-
digitalne revolucije, ki kot svojo surovino upo- neje »prevajajo« v konkretne finančne podpore.
rablja veliko podatkovje. Prihodnost naj bi bila
digitalna, uporaba velikega podatkovja pa ključ- Epistemološki vidiki velikega podatkovja
na za ohranjanje konkurenčnosti (Rieder 2018, Narava je nepotvorjena realnost, zato je njena
93). V mitološko naslovljenenem govoru »The metaforika prepričljiva pojasnjevalna strategi-
Big Data Revolution« (Kroes 2013) izpostavlja, ja za načrtno izbrane procese. Voda kot naravni
da smo vstopili v dobo velikega podatkovja, ki je vir je nevtralnega okusa, vonja in barve, ima uni- 121
izredna priložnost za rast in nova delovna mes- verzalno kulturno relevantnost, ki obstaja brez
ta. Podatke poimenuje »nova nafta« – gre za go- človeške intervencije. V podobno razumevanje
rivo za inovacije, za opolnomočenje ekonomije, nas usmerja »podatkovna poplava«. Zbiranje in
ki pa ne deluje »na suho«, temveč potrebuje in- uporaba domnevno nevtralnih ter naravnih po-
formacijske in komunikacijske tehnologije, ki so datkov o posameznikih se metaforično zakriva z
orodja za upravljanje in uporabo podatkov. Po- izpostavljanjem »surovosti« podatkov; kreira se
dobno argumentacijo zasledimo v strateškem podoba nedotaknjenosti, preplavljenosti, nenad-
dokumentu Vlade Republike Slovenije »Digi- zorovanosti (poplava) podatkov in posledično
talna Slovenija 2030«, kjer zapišejo (2023, 37): »odkrivanje« slednjih. Cornelius Puschmann
»Poleg umetne inteligence bo za doseganje pre- in Jean Burgees (2014, 1691) metaforiko velike-
obrazbe v pametno družbo 5.0 ključna upora- ga podatkovja sistematizirata v dve veliki skupi-
ba drugih novih tehnologij, za katere so podat- ni metafor:
ki ključna surovina.« Imaginarij digitalnosti kot
»povsem nove dobe«, ki jo motivirano predsta- – metafora »veliko podatkovje je naravna Metaforična konstrukcija velikega podatkovja in umetne inteligence
vljajo kot družbo 5.0, navidezno vzpostavi pre- sila, ki jo moramo nadzorovati« ter
lom in hkrati kreira nujni pogoj te nove dobe, in – metafora »veliko podatkovje je hranljiva
sicer podatkovje. snov/gorivo, ki jo trošimo«.
V uradnih publikacijah Evropske komisije Metafore kreirajo neustrezen vtis, da se veli-
se poleg popularne »nafte« pojavljajo še druga ko podatkovje samo razvija, generira in pretaka,
metaforična poimenovanja: motor in osnova pri- da nam je »pač dano«, po analogiji z danostjo
hodnje ekonomije, ključna dobrina, game-chan- naravnih virov. Dejansko podatke kreirajo upo-
ger, magični material, zlati rudnik, življenjska rabniki, zbirajo jih stroji, zato niso naravni
kri digitalnih trgov (Rieder 2018, 93). V govorih (Puschmann in Burgess 2014, 1699). Metaforika
je sam produkt, torej veliko podatkovje, sistema- nafte kreira vtis, da notranji pomen (vrednost)
tično zastrt ali mistificiran, hkrati pa se poudarja podatkov že obstaja (podobno kot nafta ali zla-
njegova (ekonomska) vrednost, izpostavlja se ur- to) (Puschmann in Burgess 2014, 1699), v resnici
gentnost takojšnjega kapitaliziranja nove »naf- pa podatki niso »surovi«, ampak vselej »skuha-
te«, zato se v govorih poziva k hitremu spre- ni« (Gitelman 2013, 2). Zakaj? Podatki so vselej
jemanju odločitev za zagotavljanje digitalne zamišljeni in kreirani v partikularnih historič-
prihodnosti (str. 93). Metaforika nafte zato ni le nih, družbenih, kulturnih ter ekonomskih oko-
deskriptivna, ampak je v resnici performativna, liščinah (Helmond 2014). Podatek vselej nekaj
saj kreira nujne smeri razvoja, določa prioritete, »pomeni« in je »relevanten« oz. »uporaben«
v katere ne (po)dvomimo. Če so podatki novo za osebo, državo, skupino ter je prav zato tudi