Page 73 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

Slika 15: Suhi zid, pogled z jugozahoda (foto: D. Mlekuž
Vrhovnik 73

Slika 17: Groblja na Drenju pred (a) in po izkopavanju (b);
na dnu je zelo razgibana skalna podlaga (foto: D. Mlekuž Terensko preverjanje kot kot epistemološki postopek
Vrhovnik)

strukturo. Odkrita lončenina in kosti kažejo,
da so se v ogradi odvijale intenzivne aktivnosti.
Skočnico goveda smo radiokarbonsko datirali;
rezultat datacije (2940 ± 35 BP, Poz-92794) rabo
prostora postavlja v čas med letoma 1210 in 1030
pr. n. št., kar pomeni, da je ograda starejša od 11.
stoletja pr. n. št.
Radiokarbonska datacija goveje skočnice in
prisotnost bronastodobne lončenine v skrbno
grajeni suhozidni ogradi na Drenju omogočata
zanesljivo umestitev ne le posamezne značilnos-
Slika 16: Fragmenti bronastodobne lončenine (foto: D. ti, temveč celotnega kompleksa v prazgodovino,
Mlekuž Vrhovnik) natančneje v konec drugega tisočletja pr. n. št.
Takšen dokaz je pomembna interpretacijska nit,
V groblji smo odkrili šest fragmentov bronasto- a hkrati se odpira ključno metodološko vpraša-
dobne lončenine. nje: V kolikšni meri lahko iz ene dobro konte-
Masivni suhi zid, katerega volumen ruše- kstualizirane značilnosti sklepamo na značilnos-
vine kaže na originalno višino nad 1,5 m, jasno ti drugod? Ali so tudi podobno grajene groblje
izstopa od organsko nastalih grobljastih zidov na drugih območjih prazgodovinskega izvora?
in ga lahko razumemo kot namensko grajeno Kaj vse potrebujemo, da interpretacijo iz Drenja