Page 69 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)
P. 69

zidovi in ograde, postanejo razumljive kot sledo-
                                                           vi specifičnih načinov bivanja, dela in upravlja-
                                                           nja prostora.
                                                           Gračke
                                                           Na ledini Gračke južno od Kazelj smo prepoz-
                                                           nali ograjen prostor, ki ga tvorijo nasipi pravo-
                                                           kotne oblike z notranjimi pregradami in manj-
                                                           šo  ovalno  ogrado,  povezano  na  jugozahodnem
                                                           robu. Znotraj kompleksa smo zabeležili 19 gro-
                                                           belj. Površje je poraslo s travo in z rušo ter se upo-
         f7                                                rablja kot travnik (slika 7).
               Slika 6: Razgibana skalna podlaga z grobljo (pogled s
               severozahoda) (foto: D. Mlekuž Vrhovnik)        Območje smo pregledali z magnetno meto-     69
                                                           do. Rezultati so prikazani kot sivinska rastrska
               kažeta, da je struktura nastala v prazgodovini;   slika, kjer temne vrednosti predstavljajo pozitiv-
               na starost strukture kaže tudi novoveški suhi   ne, svetle pa negativne odklone magnetnega gra-
         f8    zid, ki jo prečka.                          dienta (slika 8).
                   Značilnosti, kot smo jih prepoznali na Kon-
               finu, lahko razumemo s pomočjo etnografskih
               analogij in historičnih raziskav rabe kraške kra-
               jine. Procesi požiganja, čiščenja (trebljenja) in
               priprave površin za pašo niso zgolj tehnična op-
               ravila, temveč celovite krajinske prakse, ki puš-
               čajo razpoznavne materialne sledi (Gams 1992).                                              Terensko preverjanje kot kot epistemološki postopek
               Krčenje gozda uniči površinski humus in or-
               ganski material, kar skupaj z odnašanjem zem-
               lje zaradi burje in spiranja ob nalivih vodi v moč-
               no znižanje ravni prsti. Posledično se na površju
               začnejo razkrivati skalni čoki in kopičiti grušč,
               zemlja pa ostaja ujeta le v žepih razgibane skal-
               ne podlage.
                   Ljudje odstranjeno kamenje pogosto odla-
               gajo na robove očiščenih površin ali znotraj kr-
               čevin, kar oblikuje grobljaste zidove ali posamič-
               ne groblje, akumulacije očiščenega kamenja.
                   Interpretacija tovrstnih arheoloških struk-
               tur zato ni zgolj vprašanje prepoznavanja oblik,
               temveč tudi razumevanja zgodovinskih, druž-
               benih in okoljskih praks, ki so jih oblikovale. V
               tem kontekstu etnografske primerjave ne služijo
               kot neposredni dokazi, temveč kot konceptual-
               na orodja, ki omogočajo prepoznavanje in razu-  Slika 7: Ograda Gračke na (z več strani) senčenem relie-
               mevanje konkretnih praks v materialni kraji-  fu iz ZLS (a) in kartirana razporeditev značilnosti (zele-
               ni. Ravno zato je vključitev teh analogij ključen   no – groblje, oranžno – nasipi), območje geofizikalne ra-
               moment v interpretativnem postopku; šele sko-  ziskave (vijolično) in sonde (b) (vizualizacija: D. Mlekuž
               zi njihove značilnosti, kot so groblje, grobljasti    Vrhovnik)
   64   65   66   67   68   69   70   71   72   73   74