Page 71 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

prepoznali obsežno polje grobelj. Posamezne
skupine grobelj so med seboj ločene z nizkimi
nasipi. Polje grobelj je del dobro ohranjenega
prazgodovinskega krajinskega sistema pod gra-
F10 diščem na sv. Mihaelu (slika 10).
Očistili smo večjo grobljo premera okoli 9
m in višine skoraj 1,5 m (slika 11). V sondi smo,
podobno kot drugje, prepoznali tri stratigrafske
enote: tanko plast humusa in ruše, ki prekriva
grobljo, sestavljeno iz korodiranih apnenčastih
kamnov, med katerimi je veliko prsti. Grob-
lja je postavljena na zelo razgibano apnenčasto Slika 11: Groblja pred čiščenjem, pogled z jugovzhoda
podlago. V sondi nismo odkrili najdb. Značil- (foto: D. Mlekuž Vrhovnik) 71
nost se je izkazala za grobljo, ki je nastala s či-
ščenjem površja. Sortiranje kamnov, kjer so večji
kamni na dnu groblje, na vrhu pa najdemo pred-
vsem drobnejši grušč, morda kaže na dolgotrajno

Slika 12: Presek čez grobljo, zahodni presek (načrt: D.
Mlekuž Vrhovnik)

čiš čenje in nastajanje groblje, kjer so bili pri zgod- Terensko preverjanje kot kot epistemološki postopek
nejšem trebljenju površine odstranjeni predvsem
večji kamni, pri kasnejšem pa se je s površine
odstranjevalo tudi že manjše kamne, ki tako tvo-
f11, 12 rijo površje groblje (slika 12).
Podobne ugotovitve veljajo za večjo grobljo,
ki sestavlja drugo skupino grobelj. Groblja ima
premer okoli 10 m in je visoka do 1,5 m.
Očistili smo tudi nizek nasip, ki deli polje
grobelj. Na terenu je nasip viden kot zelo niz-
ka in mehka linearna oblika, nizka, komaj za-
znavna izboklina, prerasla z rušo, iz katere štrli
nekaj večjih kamnov. Podobno kot drugje smo
prepoznali zelo preprosto sosledje plasti: plast
humusa in ruše, ki prekriva grobljo oz. grobljast
zid, sestavljen iz večjih kamnov. Zid oz. groblja
leži na močno prepereli in razpokani apnenčasti
skalni podlagi. Arheoloških najdb nismo odkri-
Slika 10. Območje Staj na (z več strani) senčenem relie- li. Gre najverjetneje za grobljast zid, ki je nastal z
fu, narejenem iz podatkov ZLS (a), ter položaj in oblika odlaganjem kamnov na robu očiščene površine.
značilnosti, prepoznanih z daljinskim zaznavanjem (zele- Staje so tako tipično polje grobelj, prede-
no – groblje, oranžno – nasipi), ter lega sond (b) (vizua- ljeno z nizkimi grobljastimi zidovi. Posamezne
lizacija: D. Mlekuž Vrhovnik) skupine grobelj kažejo na dinamiko čiščenja