Page 74 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)
P. 74

Slika 19: Masivni kamniti nasip, pogled s severa (foto: D.
        74                                                 Mlekuž Vrhovnik)

        studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 1 / volume 13 (2025), number 1












               Slika 18: Območje Sigurnega hriba na (z več strani) senče-
               nem reliefu iz podatkov ZLS (a) ter položaj in oblika
               značilnosti, prepoznanih z daljinskim zaznavanjem (zele-  Slika 20: Suhi zid, pogled z jugozahoda (foto: D. Mlekuž
               no – groblje, oranžno – nasipi), ter lega sond (b) (vizual-  Vrhovnik)
               izacija: D. Mlekuž Vrhovnik)
                                                               Med prepoznavnimi oblikami na ZLS-po-
               upravičeno prenesemo na širši nabor primerov,   snetkih prevladujejo škarpe, ki sledijo izohipsam
               primerljivost gradbenih tehnik, kontekstualno   ali potekajo prečno na pobočje in tako obliku-
               skladnost, prisotnost najdb ali še kaj več?  jejo dolge, nizke nasipe – verjetne robove ozkih
                                                           kulturnih teras. Te strukture se umeščajo v teren
               Sigurni hrib                                skladno z njegovimi morfološkimi značilnostmi
               Na južnem pobočju Sigurnega hriba pod Golim   in zamejujejo dolge pasove, razdeljene na pravo-
         F18   vrhom, zahodno od gradišča Tabor pri Vrabčah,   kotna polja (slika 18).
               smo prepoznali gosto mrežo nizkih nasipov in    Cilj sondiranja je bil dokumentirati masi-
               grobelj, ki tvorijo razmeroma zaključen sistem   ven nasip, ki poteka po pobočju in omejuje polje
               zemljiške razdelitve (Mlekuž 2018). Najizrazite-  kvadratne oblike (50 x 50 m). Že med terenskim
               je so značilnosti vidne prav na južnem pobočju,   pregledom smo prepoznali linearno grobljo iz
               kjer nizke škarpe potekajo prečno na strmino in   večjih korodiranih apnenčastih kamnov, nepo-
               zamejujejo pasove, ki jih dodatno členijo preč-  raščeno in dobro vidno na terenu. Detajlni pre-
               ne pregrade. Rezultat je vzorec več pravokotnih   gled in izkopavanja so potrdili, da gre za ruševi-
               polj, ki so mestoma še razdeljena. Na obrobjih   no masivnega suhozida, grajenega na dve lici iz
               območja se ta pravilna mreža postopoma razkra-  večjih kamnov, s sredico, zapolnjeno z drobir-
               ja v bolj organsko in nepravilno razporeditev.  jem. Zid, širok približno 3 m, stoji na apnenčasti
   69   70   71   72   73   74   75   76   77   78   79