Page 31 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(2) (2018)
P. 31
ia universitatistali del pa iz flišnih kamnin, med katerimi je naj- opredeljena v bronasto dobo (Register nepremič-
na sledi zgodnjebronastodobne poselit ve v dolini r ižane ... 31 bolj pogost lapor (Šiškovič 1990, 9–12). ne kulturne dediščine RS).
Zgodovina raziskav Arheološke raziskave
Kraški rob je skupaj z Bržanijo imel od nekdaj Metodologija in potek raziskave
strateški pomen. Tu se namreč ločuje flišna Istra Metodologija terenskih raziskav je bila pogoje-
in apnenčast Kras, v širšem smislu Sredozemlje na s standardi arheoloških raziskav, predvidenih
in celina. Na tem stiku so že v prazgodovini sta- za arheološki testni izkop2. Arheološke plasti so
la gradišča oz. kaštelirji (slika 1; npr. Mali Kras bile izkopane ročno stratigrafsko. Dokument-
severno od Socerba, Grad na Socerbu, gradišče acija je obsegala geodetsko, fotografsko in opis-
nad Prebenegom, Hrib nad Kastelcem, Mozar no dokumentiranje evidentiranih plasti in arhe-
nad Črnim Kalom, Gradišče (Marija Snežna) oloških ostalin.
pri Prapročah, Stena nad Loko, Brgode, gradišče
nad Podpečjo, Kovk nad Zanigradom in Gradež Rezultati arheološkega testnega sondiranja
nad Movražom), ki so nadzorovali poti iz Na obravnavanem območju (slika 2) je bilo naj
notranjosti celine oz. Tržaškega zaliva na istrski prej ročno izkopanih 10 testnih sond velikosti 1
polotok (Zupančič 1990, 19; Gorenc 2006, 98). × 1 m, katerih globina je segala do geološke os-
nove (slika 4). Slednja se je pojavila na globini
Arheološko najdišče Ključ (slika 1) prvič med 5 in 40 cm. V tej fazi raziskave so bili od-
omenja že Alberto Puschi (Benussi 1927–1928, kriti predvsem številni odlomki prazgodovinske
261; Truhlar 1975, 129), prve arheološke raziskave lončenine, nekaj odlomkov rimskodobne lonče-
pa so tu potekale šele leta 20141, in sicer na parc. nine in gradbenega materiala ter nekaj časovno
421/1, 421 in 1407/1, vse k. o. Loka. neopredeljivih kosov. Na podlagi arheoloških re-
zultatov je bilo izkopno polje na prostoru predv-
V neposredni okolici Ključa poznamo več idene postavitve treh pomožnih gospodarskih
najdišč iz različnih obdobij, saj gre za izrazito stavb, kasneje razširjeno. Izkopane so bile tri
prehoden in zato strateško pomemben prostor. sonde (1–3), velikosti 6,3 × 6,3 m, skupne pov-
Omeniti velja predvsem večje število kaštelirjev, ršine ca. 120 m2.
ki pa so večinoma opredeljeni v pozno bronas-
to in začetek starejše železne dobe (Register kul- Arheološke raziskave so razkrile sledove
turne dediščine RS). Glede na analizo kerami- prazgodovinske poselitve prostora, ki je bila izra-
ke, ki je bila odkrita pri arheoloških raziskavah zitejša v severozahodnem delu registrirane enote
na Ključu, ugotavljamo, da so najdbe starejše, na- kulturne dediščine Hrastovlje – Kaštelir Ključ,
tančneje iz zgodnje in/ali srednje bronaste dobe. kjer so raziskave potekale. Rimskodobne najdbe
Najdišča iz tega časa so na tem prostoru maloš- so bile odkrite izključno na pobočju ob vznožju
tevilna. Sočasne najdbam na Ključu so nekate- vzpetine (slika 2), in kaže na rabo tega prostora
re najdbe iz Jame nad Brežcem (Sakara Sučević tudi v tem obdobju.
2004; slika 1), medtem ko sodi bodalo iz Jerne-
jeve jame pri Črnem kalu, ki ga je skupaj s ke- Najdišče leži v celoti na močno prepereli
ramiko našel B. Lonza in domnevno predstavlja in razpokani apnenčevi skalni osnovi (SE 1005,
naselbinsko najdbo, v srednjo oz. mlajšo bro- SE 2004, SE 3003; slika 4). Na razgibani pod-
nasto dobo (Šinkovec 1995, 95, kat. št. 183). Tudi lagi je z naravnimi in antropogenimi procesi
nekatera jamska najdišča in vrtače so okvirno nastala različno debela plast temno rumenkas-
to rjavega glinenega melja (SE 1002, SE 2002,
1 Predhodne arheološke raziskave v obliki arheološkega terenskega SE 3002; slika 3). V tej plasti smo našli prazgo-
izkopa in arheološke raziskave ob gradnji je izvedla Skupina STIK, dovinske najdbe, ki so bile najštevilnejše v raz-
pod vodstvom Sama Hvalca in Mateja Drakslerja (oba Skupina pokah in kotanjah apnenca. Površje se je v zad-
STIK) in pod konservatorskim nadzorom Jake Bizjaka (ZVKDS,
OE Piran). 2 Pravilnik o arheoloških raziskavah (Ur. l. RS št. 3/2013).
na sledi zgodnjebronastodobne poselit ve v dolini r ižane ... 31 bolj pogost lapor (Šiškovič 1990, 9–12). ne kulturne dediščine RS).
Zgodovina raziskav Arheološke raziskave
Kraški rob je skupaj z Bržanijo imel od nekdaj Metodologija in potek raziskave
strateški pomen. Tu se namreč ločuje flišna Istra Metodologija terenskih raziskav je bila pogoje-
in apnenčast Kras, v širšem smislu Sredozemlje na s standardi arheoloških raziskav, predvidenih
in celina. Na tem stiku so že v prazgodovini sta- za arheološki testni izkop2. Arheološke plasti so
la gradišča oz. kaštelirji (slika 1; npr. Mali Kras bile izkopane ročno stratigrafsko. Dokument-
severno od Socerba, Grad na Socerbu, gradišče acija je obsegala geodetsko, fotografsko in opis-
nad Prebenegom, Hrib nad Kastelcem, Mozar no dokumentiranje evidentiranih plasti in arhe-
nad Črnim Kalom, Gradišče (Marija Snežna) oloških ostalin.
pri Prapročah, Stena nad Loko, Brgode, gradišče
nad Podpečjo, Kovk nad Zanigradom in Gradež Rezultati arheološkega testnega sondiranja
nad Movražom), ki so nadzorovali poti iz Na obravnavanem območju (slika 2) je bilo naj
notranjosti celine oz. Tržaškega zaliva na istrski prej ročno izkopanih 10 testnih sond velikosti 1
polotok (Zupančič 1990, 19; Gorenc 2006, 98). × 1 m, katerih globina je segala do geološke os-
nove (slika 4). Slednja se je pojavila na globini
Arheološko najdišče Ključ (slika 1) prvič med 5 in 40 cm. V tej fazi raziskave so bili od-
omenja že Alberto Puschi (Benussi 1927–1928, kriti predvsem številni odlomki prazgodovinske
261; Truhlar 1975, 129), prve arheološke raziskave lončenine, nekaj odlomkov rimskodobne lonče-
pa so tu potekale šele leta 20141, in sicer na parc. nine in gradbenega materiala ter nekaj časovno
421/1, 421 in 1407/1, vse k. o. Loka. neopredeljivih kosov. Na podlagi arheoloških re-
zultatov je bilo izkopno polje na prostoru predv-
V neposredni okolici Ključa poznamo več idene postavitve treh pomožnih gospodarskih
najdišč iz različnih obdobij, saj gre za izrazito stavb, kasneje razširjeno. Izkopane so bile tri
prehoden in zato strateško pomemben prostor. sonde (1–3), velikosti 6,3 × 6,3 m, skupne pov-
Omeniti velja predvsem večje število kaštelirjev, ršine ca. 120 m2.
ki pa so večinoma opredeljeni v pozno bronas-
to in začetek starejše železne dobe (Register kul- Arheološke raziskave so razkrile sledove
turne dediščine RS). Glede na analizo kerami- prazgodovinske poselitve prostora, ki je bila izra-
ke, ki je bila odkrita pri arheoloških raziskavah zitejša v severozahodnem delu registrirane enote
na Ključu, ugotavljamo, da so najdbe starejše, na- kulturne dediščine Hrastovlje – Kaštelir Ključ,
tančneje iz zgodnje in/ali srednje bronaste dobe. kjer so raziskave potekale. Rimskodobne najdbe
Najdišča iz tega časa so na tem prostoru maloš- so bile odkrite izključno na pobočju ob vznožju
tevilna. Sočasne najdbam na Ključu so nekate- vzpetine (slika 2), in kaže na rabo tega prostora
re najdbe iz Jame nad Brežcem (Sakara Sučević tudi v tem obdobju.
2004; slika 1), medtem ko sodi bodalo iz Jerne-
jeve jame pri Črnem kalu, ki ga je skupaj s ke- Najdišče leži v celoti na močno prepereli
ramiko našel B. Lonza in domnevno predstavlja in razpokani apnenčevi skalni osnovi (SE 1005,
naselbinsko najdbo, v srednjo oz. mlajšo bro- SE 2004, SE 3003; slika 4). Na razgibani pod-
nasto dobo (Šinkovec 1995, 95, kat. št. 183). Tudi lagi je z naravnimi in antropogenimi procesi
nekatera jamska najdišča in vrtače so okvirno nastala različno debela plast temno rumenkas-
to rjavega glinenega melja (SE 1002, SE 2002,
1 Predhodne arheološke raziskave v obliki arheološkega terenskega SE 3002; slika 3). V tej plasti smo našli prazgo-
izkopa in arheološke raziskave ob gradnji je izvedla Skupina STIK, dovinske najdbe, ki so bile najštevilnejše v raz-
pod vodstvom Sama Hvalca in Mateja Drakslerja (oba Skupina pokah in kotanjah apnenca. Površje se je v zad-
STIK) in pod konservatorskim nadzorom Jake Bizjaka (ZVKDS,
OE Piran). 2 Pravilnik o arheoloških raziskavah (Ur. l. RS št. 3/2013).
