Page 57 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 57
ia universitatis
ar heološki sledovi r ibolova na blejskem jezeru: poročilo o podvodnem odkr itju 57
Slika 5: Ludwik Rohbock. Ribolov z mrežo ali vršo na Blejskem jezeru (po Ruthner 1871).
da iz leta 1775 je na jezerski obali pod današnjo Za tradicionalno trnkarjenje in ribolov z
Vilo Bled prikazana ribiška koča na kolih (Fajfar mrežo na Blejskem jezeru so na voljo tudi slikar-
2011, 164–165); ena od možnih razlag predvide- ske upodobitve iz 19. stoletja, med drugim olj-
va, da ni šlo le za shranjevanju opreme namenjen na slika Josefa Erlerja iz leta 1830 (Stopar 2011)
objekt, urejen v plitvini zaradi lažjega pristajanja in romantična krajina neznanega avtorja (»Vel-
s čolni in procesiranja ulova, temveč kočo z lopu- des in Oberkrain«). Slednja prikazuje ribiča pri
to oz. odprtino v tleh, skozi katero so na plitvo trnkarjenju s palico v čolnu z izvlečenim prem-
dno nastavljali dvižno mrežo za ribe, iščoče sen- cem in privzdignjeno krmo (Zavodnik 2014, 30).
co med koli.1 Znan jeklorez Ludwika Rohbocka s prizorom
Otoka in gradu iz smeri obale pod Malo Osoj-
1 O tej obliki ribolova pripoveduje že Herodot v opisu ko- nico (»Veldes mit dem See. Krain«) upodablja ri-
liščarskih naselbin pajonskega plemena Doberov na Pra- bolov v priobalni plitvini (Ruthner 1871; Stopar
sijskemu jezeru (Zgodbe, knjiga 5, pogl. 16); nanjo je po-
stal pozoren Vejsil Čurčić, avtor prispevka o tradicional- 159; B rinkhuizen 1983, 27–28, fig. 32). Sečišče lokov je
nem ribištvu Bosne in Hercegovine, ki je izšel leta 1912 in bilo pritrjeno na dvižni drog, ki je bil pri lovu na večji plen
v katerem ugotavlja neločljivo povezanost domačij na ko- opremljen s protiutežjo in vpet v rogovilo ali leseno ogrod-
lih, kakršne je opazoval v Gornji Dolini na Savi, z ribi- je (t.i. »stava«; glej Pivko 1935, 159, sl. 1–6). Ta tip srednje-
štvom (Čurčić 1912, 491, Fig. 1 in 2). Dvižne mreže, ki so veškega ribolova se domneva na podlagi etnografskih pri-
bile prilagojene ribolovu v plitvih priobrežnih delih, so ses- merjav (Amacher 2006, 128, Abb. 82 in 83), arheološko pa
tavljali kvadratna mreža z 1 do 2,5 m dolgimi stranicami, še ni potrjen.
katere vogali so bili vpeti na konce dveh križno postavlje-
nih lesenih lokov (t.i. »sača« oz. »križak«; Pivko 1935,
ar heološki sledovi r ibolova na blejskem jezeru: poročilo o podvodnem odkr itju 57
Slika 5: Ludwik Rohbock. Ribolov z mrežo ali vršo na Blejskem jezeru (po Ruthner 1871).
da iz leta 1775 je na jezerski obali pod današnjo Za tradicionalno trnkarjenje in ribolov z
Vilo Bled prikazana ribiška koča na kolih (Fajfar mrežo na Blejskem jezeru so na voljo tudi slikar-
2011, 164–165); ena od možnih razlag predvide- ske upodobitve iz 19. stoletja, med drugim olj-
va, da ni šlo le za shranjevanju opreme namenjen na slika Josefa Erlerja iz leta 1830 (Stopar 2011)
objekt, urejen v plitvini zaradi lažjega pristajanja in romantična krajina neznanega avtorja (»Vel-
s čolni in procesiranja ulova, temveč kočo z lopu- des in Oberkrain«). Slednja prikazuje ribiča pri
to oz. odprtino v tleh, skozi katero so na plitvo trnkarjenju s palico v čolnu z izvlečenim prem-
dno nastavljali dvižno mrežo za ribe, iščoče sen- cem in privzdignjeno krmo (Zavodnik 2014, 30).
co med koli.1 Znan jeklorez Ludwika Rohbocka s prizorom
Otoka in gradu iz smeri obale pod Malo Osoj-
1 O tej obliki ribolova pripoveduje že Herodot v opisu ko- nico (»Veldes mit dem See. Krain«) upodablja ri-
liščarskih naselbin pajonskega plemena Doberov na Pra- bolov v priobalni plitvini (Ruthner 1871; Stopar
sijskemu jezeru (Zgodbe, knjiga 5, pogl. 16); nanjo je po-
stal pozoren Vejsil Čurčić, avtor prispevka o tradicional- 159; B rinkhuizen 1983, 27–28, fig. 32). Sečišče lokov je
nem ribištvu Bosne in Hercegovine, ki je izšel leta 1912 in bilo pritrjeno na dvižni drog, ki je bil pri lovu na večji plen
v katerem ugotavlja neločljivo povezanost domačij na ko- opremljen s protiutežjo in vpet v rogovilo ali leseno ogrod-
lih, kakršne je opazoval v Gornji Dolini na Savi, z ribi- je (t.i. »stava«; glej Pivko 1935, 159, sl. 1–6). Ta tip srednje-
štvom (Čurčić 1912, 491, Fig. 1 in 2). Dvižne mreže, ki so veškega ribolova se domneva na podlagi etnografskih pri-
bile prilagojene ribolovu v plitvih priobrežnih delih, so ses- merjav (Amacher 2006, 128, Abb. 82 in 83), arheološko pa
tavljali kvadratna mreža z 1 do 2,5 m dolgimi stranicami, še ni potrjen.
katere vogali so bili vpeti na konce dveh križno postavlje-
nih lesenih lokov (t.i. »sača« oz. »križak«; Pivko 1935,
