Page 56 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 56
dia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 56Obroč je na koncih prepleta povit in utr-ga gospostva, Jurij II. in Andrej, škofu Nikolaju
jen z zelo tanko kovinsko žico. Slednja kaže na Kuzanskemu ob njegovem obisku na Bledu 1458
hereditatičas od zadnje tretjine 19. stoletja, ko se v obra- med ostalim zavezala izboljšati ribnike (Biz-
tih v Ljubljani in na Gorenjskem razširi izdelova- jak 2011, 34). Graščina je v sedemdesetih letih
nje vlečene žice (Florjančič 2004, 94). Rezultati 18. stoletja dajala ribolovna območja na Savi Bo-
preiskave treh vzorcev lesa, opravljene v labora- hinjki v zakup domačinom, za kar so morali pla-
toriju Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakul- čati letni najem in ji oddati določeno število rib.
tete Univerze v Ljubljani, so potrdili domneve, Grajski ribiči so lovili pod grajsko skalo in sicer
da so tako palice kot vitre druge vrše izdelane iz postrvi (»losose«), ščuke in krape. Leta 1770 je
smrekovih vej (Picea abies). V ohranjenem stanju glavar Toman poslal škofu velikega soma, iz Bri-
na vitrah in palicah ni opaziti lubja, vejic in iglic. ksna pa so poleg prekajenih rib naročali tudi žel-
Vprašanje je, ali so preplet izdelali iz ”olupljenih” ve, rake in krastače (Fajfar 2011, 165).
vej, ali pa je bil narejen iz zelenega smrečja. V pri-
meru, da je bil preplet izdelan z iglicami in drob- V sredini 19. stoletja so v zelo čisti, prosoj-
nimi igličastimi vejicami vred, so te zagotavlja- ni vodi Blejskega jezera, v kateri se je s površine
le izvrstno kamuflažo, saj je vrša pod vodo dajala videlo več sežnjev v globino, prevladovali krapi,
videz zaraslega zavetja. Takšna vrša ni imela dol- kleni, ščuke in somi, med katerimi je največ-
gega roka uporabe, saj so iglice verjetno v nekaj ji, ulovljen leta 1835, tehtal okoli 72 kg. Manj je
mesecih popolnoma odpadle. Morda je tudi to bilo cenjenih postrvi, konkurenco ribičem pa so
lahko vzrok, da so vršo odvrgli oz. zapustili. predstavljale vidre, ki naj bi na jezero »zablodi-
le« iz Save, kjer naj bi jih bilo več (V.J. 1859, 135).
Oris podatkov o ribištvu in ribolovu na
Blejskem jezeru med poznim srednjim vekom Viri iz časa med iztekom 15. in sredino 16.
in 19. stoletjem stoletja med ribiškimi pripravami blejskih in
Pomembnost ribjih lovišč Blejskega jezera kaže bohinjskih kmetov ter ribičev grajskega gospo-
že njihova eksplicitna omemba (lat. piscationi- darstva omenjajo mreže (nem. Netze), košare za
bus) v darovnicah iz let 1004 in 1011, s katerima shranjevanje živih rib (nem. Fischhälter) in vrše
je kralj Henrik II. briksenški škofiji podaril svo- (nem. Reuse, Fischschäfflein), med načini ribolo-
jo posest na Bledu. Podeljena ribolovna pravica va pa še trnkarjenje in lov z dvižno mrežo (nem.
(ius piscandi) je obsegala tudi Bohinjsko jezero in Sack) (Kaspret 1889, 88–94). Janez Vajkard Val-
dele obeh Sav (Štih 2004; id. 2011). V času celj- vasor kot gorenjski kraj s posebno veščimi izdelo-
skih grofov in Friderika III. so imeli blejski pod- valci ribiških primočkov izpostavlja Trzin, med
ložniki pravico ribolova tudi v Bohinjskem jeze- njihovimi izdelki pa navaja »majhne mreže za ri-
ru, za kar so morali dajati gospostvu vsake kvatre bolov, palice za trnkarjenje, sake, vrše in podob-
24 rib. Konec 15. stoletja je blejsko gospostvo ne reči.« (Valvasor 1689, II., 125). Kot spretne iz-
podložnikom prepovedalo lov v Bohinjskem je- delovalce lesenih predmetov Valvasor omenja
zeru, ker naj bi pod zapornico in na običajnih tudi Blejce (ib., II., 118, 137). Upodobitev Blejske-
delih jezera lovili z nedovoljenimi napravami ga otoka v Časti in slavi Vojvodine Kranjske (II.,
(Kaspret 1889, 91). 805) na jezeru prikazuje tri čolne podobnih di-
menzij (4–6 m) in oblike, ki morda predstavljajo
Herbart Turjaški, zakupnik blejskega gos- takrat običajno sredstvo za prevoz potnikov, ver-
postva med letoma 1558 in 1574, briksenski škofi- jetno tudi ribolov, in v katerih lahko morda pre-
ji poroča o izvedenih ukrepih za boljši izkoristek poznamo deblake. Čolne podobne oz. enake ob-
ribjega plena, med katerimi izpostavlja krape in like upodablja tudi oljna slika Bleda z okolico iz
ščuke (Wallner 1889, 166; glej Gornik 1969, 122– leta 1775, ki jo hrani Škofijski muzej v Briksnu
126; Umek 1970, 505–507). Te navedbe dopol- (glej Fajfar 2011, 164).
nuje pogodba, s katero sta se upravnika blejske-
Zgodovinskih virov o uporabi pasivnih ri-
bolovnih naprav ni veliko. Na omenjeni sliki Ble-
jen z zelo tanko kovinsko žico. Slednja kaže na Kuzanskemu ob njegovem obisku na Bledu 1458
hereditatičas od zadnje tretjine 19. stoletja, ko se v obra- med ostalim zavezala izboljšati ribnike (Biz-
tih v Ljubljani in na Gorenjskem razširi izdelova- jak 2011, 34). Graščina je v sedemdesetih letih
nje vlečene žice (Florjančič 2004, 94). Rezultati 18. stoletja dajala ribolovna območja na Savi Bo-
preiskave treh vzorcev lesa, opravljene v labora- hinjki v zakup domačinom, za kar so morali pla-
toriju Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakul- čati letni najem in ji oddati določeno število rib.
tete Univerze v Ljubljani, so potrdili domneve, Grajski ribiči so lovili pod grajsko skalo in sicer
da so tako palice kot vitre druge vrše izdelane iz postrvi (»losose«), ščuke in krape. Leta 1770 je
smrekovih vej (Picea abies). V ohranjenem stanju glavar Toman poslal škofu velikega soma, iz Bri-
na vitrah in palicah ni opaziti lubja, vejic in iglic. ksna pa so poleg prekajenih rib naročali tudi žel-
Vprašanje je, ali so preplet izdelali iz ”olupljenih” ve, rake in krastače (Fajfar 2011, 165).
vej, ali pa je bil narejen iz zelenega smrečja. V pri-
meru, da je bil preplet izdelan z iglicami in drob- V sredini 19. stoletja so v zelo čisti, prosoj-
nimi igličastimi vejicami vred, so te zagotavlja- ni vodi Blejskega jezera, v kateri se je s površine
le izvrstno kamuflažo, saj je vrša pod vodo dajala videlo več sežnjev v globino, prevladovali krapi,
videz zaraslega zavetja. Takšna vrša ni imela dol- kleni, ščuke in somi, med katerimi je največ-
gega roka uporabe, saj so iglice verjetno v nekaj ji, ulovljen leta 1835, tehtal okoli 72 kg. Manj je
mesecih popolnoma odpadle. Morda je tudi to bilo cenjenih postrvi, konkurenco ribičem pa so
lahko vzrok, da so vršo odvrgli oz. zapustili. predstavljale vidre, ki naj bi na jezero »zablodi-
le« iz Save, kjer naj bi jih bilo več (V.J. 1859, 135).
Oris podatkov o ribištvu in ribolovu na
Blejskem jezeru med poznim srednjim vekom Viri iz časa med iztekom 15. in sredino 16.
in 19. stoletjem stoletja med ribiškimi pripravami blejskih in
Pomembnost ribjih lovišč Blejskega jezera kaže bohinjskih kmetov ter ribičev grajskega gospo-
že njihova eksplicitna omemba (lat. piscationi- darstva omenjajo mreže (nem. Netze), košare za
bus) v darovnicah iz let 1004 in 1011, s katerima shranjevanje živih rib (nem. Fischhälter) in vrše
je kralj Henrik II. briksenški škofiji podaril svo- (nem. Reuse, Fischschäfflein), med načini ribolo-
jo posest na Bledu. Podeljena ribolovna pravica va pa še trnkarjenje in lov z dvižno mrežo (nem.
(ius piscandi) je obsegala tudi Bohinjsko jezero in Sack) (Kaspret 1889, 88–94). Janez Vajkard Val-
dele obeh Sav (Štih 2004; id. 2011). V času celj- vasor kot gorenjski kraj s posebno veščimi izdelo-
skih grofov in Friderika III. so imeli blejski pod- valci ribiških primočkov izpostavlja Trzin, med
ložniki pravico ribolova tudi v Bohinjskem jeze- njihovimi izdelki pa navaja »majhne mreže za ri-
ru, za kar so morali dajati gospostvu vsake kvatre bolov, palice za trnkarjenje, sake, vrše in podob-
24 rib. Konec 15. stoletja je blejsko gospostvo ne reči.« (Valvasor 1689, II., 125). Kot spretne iz-
podložnikom prepovedalo lov v Bohinjskem je- delovalce lesenih predmetov Valvasor omenja
zeru, ker naj bi pod zapornico in na običajnih tudi Blejce (ib., II., 118, 137). Upodobitev Blejske-
delih jezera lovili z nedovoljenimi napravami ga otoka v Časti in slavi Vojvodine Kranjske (II.,
(Kaspret 1889, 91). 805) na jezeru prikazuje tri čolne podobnih di-
menzij (4–6 m) in oblike, ki morda predstavljajo
Herbart Turjaški, zakupnik blejskega gos- takrat običajno sredstvo za prevoz potnikov, ver-
postva med letoma 1558 in 1574, briksenski škofi- jetno tudi ribolov, in v katerih lahko morda pre-
ji poroča o izvedenih ukrepih za boljši izkoristek poznamo deblake. Čolne podobne oz. enake ob-
ribjega plena, med katerimi izpostavlja krape in like upodablja tudi oljna slika Bleda z okolico iz
ščuke (Wallner 1889, 166; glej Gornik 1969, 122– leta 1775, ki jo hrani Škofijski muzej v Briksnu
126; Umek 1970, 505–507). Te navedbe dopol- (glej Fajfar 2011, 164).
nuje pogodba, s katero sta se upravnika blejske-
Zgodovinskih virov o uporabi pasivnih ri-
bolovnih naprav ni veliko. Na omenjeni sliki Ble-
