Page 58 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 58
1). Krmar z drogom upravlja s čolnom, po-studia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 58bi izplavala iz nje. Manjše vrše so uporabljali tudi
močnik v sredini čolna pa vleče iz vode mrežo z za lov rakov (Erhatič, Širnik 2016, 131).
na zgornjem robu nanizanimi plovci (sl. 5).hereditati
Ribolov z mrežami in ribjimi pastmi je bil
Avtor opisa Bleda navaja, da je bilo leta na Kranjskem prepovedan z zakonom o ribištvu
1857 na jezeru okoli 30 velikih in malih ladij. na celinskih vodah iz leta 1880, ki med nedovo-
Večje, »plavke« in »ladije«, so služile prevo- ljenimi pripravami našteva: »mreže (sáki), vrše
zu potnikov, med manjšimi pa so »mrežence« (ravšeljni), ribolovne pletenice, pasti, tružice in
uporabljali za ribolov z mrežo, »ledenice« pa druge priprave za ribji samolov«, razen »v svrho
pri lomljenju ledu (V. J. 1859, 136). Upodobitve umetalnega ribarstva ali za znanstvena preiská-
jezerskih plovil iz platic z ravno krmo in z viso- vanja«. Odločba koroške deželne vlade iz 1882
kim premcem iz 19. stoletja kažejo podobnosti s je med drugim prepovedala polaganje ribiških
čolni na krmna vesla tipa Traunerl iz širše sku- priprav v izlive rek v jezera in v odtoke jezernic,
pine čolnov Plätte, ki so jih na alpskih jezerih najmanjšo velikost okenc pletenih ribiških mrež
na Bavarskem in v Avstriji uporabljali za lokalni za jezera pa določila na 4 cm (Umek 1970, 499;
promet, prevoz lesa in ribarjenje (Friedl 2014, Erhatič Širnik 2012, 21–23).2 Podobni odloki gle-
116–118 z nadaljnjo literaturo) in so predstavljali de načinov in dobe ribolova, ki so imeli namen
tudi prototipe za prve blejske pletne (glej Repe zavarovati razmnoževanje rib in ščititi njih za-
2009, 123–124). rod, so bili v razmiku nekaj let sprejeti tudi v so-
sednjih deželah Avstro-Ogrske. Ribolov pod le-
Razprava dom je bil na Kranjskem prepovedan leta 1890,
Vrše v tradicionalnem sladkovodnem ribolovu prepoved večine alternativnih oblik ribolova s
Kljub postopnemu upadanju sladkovodnega ri- pastmi pa so ohranile tudi zakonodaja Dravske
bolova kot ene poglavitnih dejavnosti za oskr- banovine in povojna regulativa sladkovodnega
bo s hrano ob večanju pomena poljedelstva in ži- ribištva (Umek 1970, 499–501; Erhatič Širnik
vinoreje je prvi še v 17. in 18. stoletju zagotavljal 2012, 131, 136, 171–172). Kljub prepovedi so vrše
pomemben vir hrane in dohodka, zlasti za po- na začetku 20. stoletja uporabljali skoraj na vseh
deželsko prebivalstvo. Orodja in načini ribolo- slovenskih rekah in jezerih, ponekod tudi še po
va se do sredine 20. stoletja niso bistveno spre- drugi svetovni vojni (glej Makarovič 1978, 207;
menili (Ložar 1944, 111–117; Makarovič 1978, Sketelj 2008). Nekateri so njihovo uporabo pri-
206–210). poročali samo še za lov postrvi in lipanov v času
drsti, da bi za potrebe ribogojnic pridobili dovolj
Na Slovenskem so poleg ribolova z rokami iker (Erhatič Širnik 2016, 131).
uporabljali še osti (vilice), žimnate zanke na pa-
licah, nočne zanke, košaraste vrše iz vrbovja, iz Košaraste vrše
vrvice pletene vrše ali ravšlje z notranjimi obro- V etnografiji Evrope in Evro-azijskega prostora
či različnih velikosti, sake v obliki prisekanega dokumentirane košaraste vrše z grlom (sl. 6) so
stožca z odprtino navzgor, pritrjene na rogovilo, glede na uporabljene tehnike prepleta izdelane
saku podobne križake ter trnke in mreže. na dva načina, na podlagi katerih Dick C. Brin-
khuizen loči med t.i. lahkimi vršami s prepletom
Mrežaste vrše (ravšlji) so izdelane iz pletene odprte strukture in gosto prepletenimi košaras-
vrvice in treh lesenih obročev, od največjega za timi vršami (nem. Korbreuse). Pri prvih sta obod
vhodom v vršo do najmanjšega ob zaprtem delu in grlo izdelana iz podolžno na vršo vpletenih
vrše. Na koncu je imela mreža daljšo vrvico, na vzporednih palic v razmiku 0,5–1,5 cm. Medse-
katero je ribič privezal dve ukrivljeni palici, ki bojno so palice spojene v pravilnih razmikih in
jih je zataknil na spodnji in zgornji obroč in tako
vršo napel. V vršo so dali koruzni storž, kos mesa 2 Preozko pletene vrše so bile prepovedane že z redom o ri-
ali drugo vabo za ribe. V vršo je riba zlahka za- bištvu za deželnoknežje vode na Štajerskem iz leta 1506
plavala, sama struktura vrše pa ji je preprečila, da (Umek 1970, 499).
močnik v sredini čolna pa vleče iz vode mrežo z za lov rakov (Erhatič, Širnik 2016, 131).
na zgornjem robu nanizanimi plovci (sl. 5).hereditati
Ribolov z mrežami in ribjimi pastmi je bil
Avtor opisa Bleda navaja, da je bilo leta na Kranjskem prepovedan z zakonom o ribištvu
1857 na jezeru okoli 30 velikih in malih ladij. na celinskih vodah iz leta 1880, ki med nedovo-
Večje, »plavke« in »ladije«, so služile prevo- ljenimi pripravami našteva: »mreže (sáki), vrše
zu potnikov, med manjšimi pa so »mrežence« (ravšeljni), ribolovne pletenice, pasti, tružice in
uporabljali za ribolov z mrežo, »ledenice« pa druge priprave za ribji samolov«, razen »v svrho
pri lomljenju ledu (V. J. 1859, 136). Upodobitve umetalnega ribarstva ali za znanstvena preiská-
jezerskih plovil iz platic z ravno krmo in z viso- vanja«. Odločba koroške deželne vlade iz 1882
kim premcem iz 19. stoletja kažejo podobnosti s je med drugim prepovedala polaganje ribiških
čolni na krmna vesla tipa Traunerl iz širše sku- priprav v izlive rek v jezera in v odtoke jezernic,
pine čolnov Plätte, ki so jih na alpskih jezerih najmanjšo velikost okenc pletenih ribiških mrež
na Bavarskem in v Avstriji uporabljali za lokalni za jezera pa določila na 4 cm (Umek 1970, 499;
promet, prevoz lesa in ribarjenje (Friedl 2014, Erhatič Širnik 2012, 21–23).2 Podobni odloki gle-
116–118 z nadaljnjo literaturo) in so predstavljali de načinov in dobe ribolova, ki so imeli namen
tudi prototipe za prve blejske pletne (glej Repe zavarovati razmnoževanje rib in ščititi njih za-
2009, 123–124). rod, so bili v razmiku nekaj let sprejeti tudi v so-
sednjih deželah Avstro-Ogrske. Ribolov pod le-
Razprava dom je bil na Kranjskem prepovedan leta 1890,
Vrše v tradicionalnem sladkovodnem ribolovu prepoved večine alternativnih oblik ribolova s
Kljub postopnemu upadanju sladkovodnega ri- pastmi pa so ohranile tudi zakonodaja Dravske
bolova kot ene poglavitnih dejavnosti za oskr- banovine in povojna regulativa sladkovodnega
bo s hrano ob večanju pomena poljedelstva in ži- ribištva (Umek 1970, 499–501; Erhatič Širnik
vinoreje je prvi še v 17. in 18. stoletju zagotavljal 2012, 131, 136, 171–172). Kljub prepovedi so vrše
pomemben vir hrane in dohodka, zlasti za po- na začetku 20. stoletja uporabljali skoraj na vseh
deželsko prebivalstvo. Orodja in načini ribolo- slovenskih rekah in jezerih, ponekod tudi še po
va se do sredine 20. stoletja niso bistveno spre- drugi svetovni vojni (glej Makarovič 1978, 207;
menili (Ložar 1944, 111–117; Makarovič 1978, Sketelj 2008). Nekateri so njihovo uporabo pri-
206–210). poročali samo še za lov postrvi in lipanov v času
drsti, da bi za potrebe ribogojnic pridobili dovolj
Na Slovenskem so poleg ribolova z rokami iker (Erhatič Širnik 2016, 131).
uporabljali še osti (vilice), žimnate zanke na pa-
licah, nočne zanke, košaraste vrše iz vrbovja, iz Košaraste vrše
vrvice pletene vrše ali ravšlje z notranjimi obro- V etnografiji Evrope in Evro-azijskega prostora
či različnih velikosti, sake v obliki prisekanega dokumentirane košaraste vrše z grlom (sl. 6) so
stožca z odprtino navzgor, pritrjene na rogovilo, glede na uporabljene tehnike prepleta izdelane
saku podobne križake ter trnke in mreže. na dva načina, na podlagi katerih Dick C. Brin-
khuizen loči med t.i. lahkimi vršami s prepletom
Mrežaste vrše (ravšlji) so izdelane iz pletene odprte strukture in gosto prepletenimi košaras-
vrvice in treh lesenih obročev, od največjega za timi vršami (nem. Korbreuse). Pri prvih sta obod
vhodom v vršo do najmanjšega ob zaprtem delu in grlo izdelana iz podolžno na vršo vpletenih
vrše. Na koncu je imela mreža daljšo vrvico, na vzporednih palic v razmiku 0,5–1,5 cm. Medse-
katero je ribič privezal dve ukrivljeni palici, ki bojno so palice spojene v pravilnih razmikih in
jih je zataknil na spodnji in zgornji obroč in tako
vršo napel. V vršo so dali koruzni storž, kos mesa 2 Preozko pletene vrše so bile prepovedane že z redom o ri-
ali drugo vabo za ribe. V vršo je riba zlahka za- bištvu za deželnoknežje vode na Štajerskem iz leta 1506
plavala, sama struktura vrše pa ji je preprečila, da (Umek 1970, 499).
