Page 60 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 60
er s t. i. prečnimi vezmi v razmiku 6–10 cm,studia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 60vejice in iglice na vejah zagotavljale večjo gostoto
ki krožno, redkeje spiralno potekajo okoli vrše. košare, čeprav so sčasoma odpadale.
Košaraste vrše imajo prav tako vzdolžne palice,hereditati
ki pa so bolj razmaknjene kot pri lahkih vršah; Vrša z ohranjenim grlom pripada tipu, pri
košari dajejo teksturo prečne vezi (vitre) iz tes- katerem zunanja košara popolnoma objame po-
no skupaj vpletenih palic (sl. 3). Glede na dimen- sebej izdelano grlo, medtem ko pri drugih grlo
zije grla košarastih vrš lahko ločimo med vršami sega izven ustja košare in je vpleteno v njeno os-
za lov na jegulje, pri katerih je premer notranjega tenje (Brinkhiuzen 1983, fig. 25). Geografsko
grla znašal okoli 4 cm, medtem ko so bili preme- in tipološko najbližjo primerjavo ponuja koša-
ri okoli 20 cm primerni za lov ščuk, ostrižev in rasta vrša s Cerkniškega jezera (sl. 8) v hram-
krapovcev. Pred položitvijo v vodo so ustje vrše bi Slovenskega etnografskega muzeja (inv. št.
premazali s testom, ponekod pa v notranjost po- 630:LJU;0008972), ki jo je muzej pridobil leta
ložili kruh (Sirelius 1906, 410–411, Fig. 589, 590). 1960 od Franca Gornika iz Grahovega. 110 cm
Odprtina, skozi katero je ribič odvzemal ulovlje- dolgo vršo s košaro premera 58 cm označujejo
ne ribe, je bila urejena v koncu-repu košare. Lah- gost preplet viter iz srobota, vpletenih med olu-
ko je zatesnjena z lesenim čepom, krpo tkanine pljene in razcepljene leskove palice. Posebej izde-
ali pa so jo zategnili z vrvjo, ki jo je bilo mogoče lano grlo je s tanko, okoli 1 mm debelo žico, pri-
sprostiti. Nekatere vrše imajo odprtino v ostenju trjeno na rob ustja košare. Odprtina grla je na
košare, zaprto z loputo iz prepleta ali desko (Bin- koncu oblikovana v lijak iz priostrenih leskovih
khuizen 1983, 19–27). palic, ki so jo med uporabo zaprli s travo ali prep-
letli z laneno vrvjo. Druga vrsta okvirno sočas-
Najbližje primerjalno gradivo za kulturno- nih vrš s Cerkniškega jezera je imela vitre iz bez-
-zgodovinsko in tipološko opredelitev košara- govega lesa (Peršič 2002).
stih vrš iz Blejskega jezera ponuja lesorez Richar-
da Püttnerja s prizorom obrežja Osojskega jezera Bolj podolgovato obliko s koničasto izvle-
pri istoimenem kraju na sosednjem Koroškem, čenim koncem ima 162 cm dolg primerek odpr-
izdelan pred letom 1880 (Rosseger, Püttner 1879). tega tipa vrše iz trstovega protja, ki so jo v prvi
Poleg treh manjših čolnov in večjega, z jadrom polovici 20. stoletja uporabljali v Vavti vasi za
opremljenega čolna, v katerem sedi ribič s palico, ribolov v reki Krki (sl. 8) in jo danes hrani Do-
je slikar na obrežju upodobil vsaj sedem košara- lenjski muzej. Vretenasto zavito razmeščene
stih vrš, en podolgovat, iz vrvice pleten ravšelj in vzdolžne palice so z zankami iz železne žice pri-
običajno vlečno mrežo, ki se suši na soncu. Med trjene na pet notranjih viter. Ožja odprtina je
košarastimi vršami lesorez prikazuje trebušasto stisnjena z žično zanko. V prvo vitro, ki obliku-
do jajčasto zaobljene oblike z izvlečenim repom, je ustje premera 57,5 cm, so na enak način vpete
izdelane v odprtem prepletu vzdolžnih palic, ki palice stožčastega grla, ki ga utrjuje ena sama vi-
so povezane z redko razmeščenimi (parnimi) vi- tra (Križ 2012, 22).
trami (sl. 7). Glede na prej opisano delitev gre za
najbolj razširjeno tehniko izdelave t.i. odprtih Dvodelne vrše z grlom pozna tudi tradici-
vrš, od katere pa blejski vrši bistveno odstopa- onalno ribištvo Bosne in Hercegovine (Čurčić
ta tako po uporabljenem lesu kot manjši gosto- 1912, 537–539, Fig. 63) ter ob srednjem toku reke
ti prepleta. V zvezi z vršo iz dna ob obali otoka, Save na Hrvaškem. Vrša v obliki podaljšanega li-
izdelano iz smrekovih vej, velja opozoriti na ribje jaka, izdelana v okolici Siska leta 1930 iz goste-
koše za lov, s katerimi so ob koncu 19. stoletja in ga vrbovega prepleta viter z vzdolžnimi snopi pa-
na začetku 20. stoletja v Pohorskih vodah lovi- lic, ima široko vhodno odprtino, razširitev na
li postrvi. Koprivnik navaja, da so jih spletali iz sredini in manjšo odprtino na drugem koncu.
zelenega smrečja (Ložar 1944, 115), kar je imelo V osrednji del košare je vstavljeno lijakasto grlo,
nedvomno funkcionalen namen, saj so manjše ki ima ob notranji odprtini bodice (Mrgić 2001,
71).
ki krožno, redkeje spiralno potekajo okoli vrše. košare, čeprav so sčasoma odpadale.
Košaraste vrše imajo prav tako vzdolžne palice,hereditati
ki pa so bolj razmaknjene kot pri lahkih vršah; Vrša z ohranjenim grlom pripada tipu, pri
košari dajejo teksturo prečne vezi (vitre) iz tes- katerem zunanja košara popolnoma objame po-
no skupaj vpletenih palic (sl. 3). Glede na dimen- sebej izdelano grlo, medtem ko pri drugih grlo
zije grla košarastih vrš lahko ločimo med vršami sega izven ustja košare in je vpleteno v njeno os-
za lov na jegulje, pri katerih je premer notranjega tenje (Brinkhiuzen 1983, fig. 25). Geografsko
grla znašal okoli 4 cm, medtem ko so bili preme- in tipološko najbližjo primerjavo ponuja koša-
ri okoli 20 cm primerni za lov ščuk, ostrižev in rasta vrša s Cerkniškega jezera (sl. 8) v hram-
krapovcev. Pred položitvijo v vodo so ustje vrše bi Slovenskega etnografskega muzeja (inv. št.
premazali s testom, ponekod pa v notranjost po- 630:LJU;0008972), ki jo je muzej pridobil leta
ložili kruh (Sirelius 1906, 410–411, Fig. 589, 590). 1960 od Franca Gornika iz Grahovega. 110 cm
Odprtina, skozi katero je ribič odvzemal ulovlje- dolgo vršo s košaro premera 58 cm označujejo
ne ribe, je bila urejena v koncu-repu košare. Lah- gost preplet viter iz srobota, vpletenih med olu-
ko je zatesnjena z lesenim čepom, krpo tkanine pljene in razcepljene leskove palice. Posebej izde-
ali pa so jo zategnili z vrvjo, ki jo je bilo mogoče lano grlo je s tanko, okoli 1 mm debelo žico, pri-
sprostiti. Nekatere vrše imajo odprtino v ostenju trjeno na rob ustja košare. Odprtina grla je na
košare, zaprto z loputo iz prepleta ali desko (Bin- koncu oblikovana v lijak iz priostrenih leskovih
khuizen 1983, 19–27). palic, ki so jo med uporabo zaprli s travo ali prep-
letli z laneno vrvjo. Druga vrsta okvirno sočas-
Najbližje primerjalno gradivo za kulturno- nih vrš s Cerkniškega jezera je imela vitre iz bez-
-zgodovinsko in tipološko opredelitev košara- govega lesa (Peršič 2002).
stih vrš iz Blejskega jezera ponuja lesorez Richar-
da Püttnerja s prizorom obrežja Osojskega jezera Bolj podolgovato obliko s koničasto izvle-
pri istoimenem kraju na sosednjem Koroškem, čenim koncem ima 162 cm dolg primerek odpr-
izdelan pred letom 1880 (Rosseger, Püttner 1879). tega tipa vrše iz trstovega protja, ki so jo v prvi
Poleg treh manjših čolnov in večjega, z jadrom polovici 20. stoletja uporabljali v Vavti vasi za
opremljenega čolna, v katerem sedi ribič s palico, ribolov v reki Krki (sl. 8) in jo danes hrani Do-
je slikar na obrežju upodobil vsaj sedem košara- lenjski muzej. Vretenasto zavito razmeščene
stih vrš, en podolgovat, iz vrvice pleten ravšelj in vzdolžne palice so z zankami iz železne žice pri-
običajno vlečno mrežo, ki se suši na soncu. Med trjene na pet notranjih viter. Ožja odprtina je
košarastimi vršami lesorez prikazuje trebušasto stisnjena z žično zanko. V prvo vitro, ki obliku-
do jajčasto zaobljene oblike z izvlečenim repom, je ustje premera 57,5 cm, so na enak način vpete
izdelane v odprtem prepletu vzdolžnih palic, ki palice stožčastega grla, ki ga utrjuje ena sama vi-
so povezane z redko razmeščenimi (parnimi) vi- tra (Križ 2012, 22).
trami (sl. 7). Glede na prej opisano delitev gre za
najbolj razširjeno tehniko izdelave t.i. odprtih Dvodelne vrše z grlom pozna tudi tradici-
vrš, od katere pa blejski vrši bistveno odstopa- onalno ribištvo Bosne in Hercegovine (Čurčić
ta tako po uporabljenem lesu kot manjši gosto- 1912, 537–539, Fig. 63) ter ob srednjem toku reke
ti prepleta. V zvezi z vršo iz dna ob obali otoka, Save na Hrvaškem. Vrša v obliki podaljšanega li-
izdelano iz smrekovih vej, velja opozoriti na ribje jaka, izdelana v okolici Siska leta 1930 iz goste-
koše za lov, s katerimi so ob koncu 19. stoletja in ga vrbovega prepleta viter z vzdolžnimi snopi pa-
na začetku 20. stoletja v Pohorskih vodah lovi- lic, ima široko vhodno odprtino, razširitev na
li postrvi. Koprivnik navaja, da so jih spletali iz sredini in manjšo odprtino na drugem koncu.
zelenega smrečja (Ložar 1944, 115), kar je imelo V osrednji del košare je vstavljeno lijakasto grlo,
nedvomno funkcionalen namen, saj so manjše ki ima ob notranji odprtini bodice (Mrgić 2001,
71).
