Page 99 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 99
ia universitatis Oslepitev nastopa kot ena od osrednjih mo- bivalstvo ne bo pomagalo, mu ne bo šlo napro-
recenzija 99 tivov, ki vpenja v širši kontekst antičnega grškega ti, ampak ga bo izkoristilo, absorbiralo, ‚požrlo‘.
pojmovanja vida, slepote in oslepitve. Po Aristo- Kiklop torej krši temeljno pravico pribežnikov
telovi opredelitvi v Metafiziki nastopa vid kot (primerljivo z današnjimi migranti, begunci),
najpomembnejši med čutili, saj omogoča vedenje da jih sprejme le pogojno, ali raje sploh ne. Na-
in poznavanje. Odsotnost tega čutila zaradi sle- mesto da jim da osnovne potrebščine, kot je hra-
pote ali oslepitve kljub temu nastopa v grški mi- na, voda, jih hoče požreti. V današnjem konte-
tologiji kot epistemološki mehanizem, na prime- kstu bi to bilo simbolno, vendar prepoznavno
rih kralja Ojdipa in enookega Kiklopa vidimo, ‚požiranje‘.
da oba junaka spregledata šele, ko izgubita spo-
sobnost videnja, Kiklop pa kot slep dobi še pre- Kiklopa je mogoče razumeti tudi z vidika
roško zmožnost, tj. uvid v prihodnost, saj Odi- njegove samozadostnosti, vse hoče zase, ničesar
seju napoveduje dolgo tavanje domov, kjer bo na ne želi deliti z drugimi, ima veliko hrane, vendar
koncu našel slabo stanje. je ne želi deliti z drugimi, po drugi strani od priš-
lekov vzame vino in jim nič ne da v zameno. Gre
Pri Kiklopu gre za tako zanimiv mit, da je za samozadostni egoizem, nasproten solidarno-
tematika vedno aktualna, zanimiva za najšir- sti in vzajemnosti v družbi. Sodobna percepci-
še bralstvo, zgodba pa neizčrpen vir inspiraci- ja antičnega enookega Kiklopa je vseprisotna,
je v umetnosti in pop kulturi. Za Kiklopa je sli- saj nastopa kot velikan in pošast, ki se zanaša na
šal vsak, tudi tisti, ki se ne zanimajo za antiko. svojo velikost in moč ter meni, da mu ni treba
Zlasti motiv enookosti je vedno prisoten, prevla- upoštevati nobenih zakonov ne pravil, temveč
duje vse do danes. Oslepitev, ki v mitu in drami svoje ugodje in korist postavlja na prvo mesto.
nastopa kot kazen, je kolektivno delo proti sa-
mozadostnemu Kiklopu. Podobno velja za mo- Kljub privlačnosti številnih vzporednic in
tiv oslepitve v gledališki umetnosti, je pa izrazito aktualizacij mita o Kiklopu, ki jih najdemo v
prisotna tudi v literarnih deli znanih južnoame- umetnosti od antike do popularne kulture, nas
riških avtorjev Ernesta Sabata in Luisa Borgesa, Sunčičeva opozarja, da je za razumevanje Evri-
kjer na ravni individe in kolektiva, vidno in jasno pidove drame Kiklop pomembno kontekstuali-
postane takrat, kadar to fizično ni več možno, ali zirano branje. Tako bomo lažje razumeli, zakaj
je prepozno za spremembo. je v skladu z okusom takratnega občinstva po-
gosto smešno tisto, kar praviloma nam sploh ni
Aktualnost Kiklopa smešno, medtem ko se nam predvsem interven-
Priljubljenost antičnih grških mitov od anti- cije satirov zdijo bizarne in nerazumljive, vendar
ke do sodobnost tiči v vedno novi reinvenci- se vpenjajo v širši ritualni kontekst praznovanja
ji in aktualizaciji starih zgodb. To velja tudi za velikih dionizij, katerih del so bile tudi dramske
mit o Kiklopu v Evripidovi drami, ki ga je da- uprizoritve.
nes moč aktualizirati z različnih vidikov, tudi z
vidika sodobnega migrantskega konteksta. Odi-
sej in njegovi tovariši so v mitu in drami popot-
niki, brodolomci in pribežniki, na nek način mi-
granti. Kiklopa prosijo za hrano in zatočišče, naj
jih sprejme v skladu z gostinskim pravom. Sled-
nje vleče vzporednice s sodobno družbo, EU,
Evropo. Kiklop prosilce zavrne in napove, da jih
bo izkoristil in zavrgel, na koncu pa še pojedel.
V drami se Odisej sooči s primarnim strahom
popotnika in pribežnika, da mu domače pre-
recenzija 99 tivov, ki vpenja v širši kontekst antičnega grškega ti, ampak ga bo izkoristilo, absorbiralo, ‚požrlo‘.
pojmovanja vida, slepote in oslepitve. Po Aristo- Kiklop torej krši temeljno pravico pribežnikov
telovi opredelitvi v Metafiziki nastopa vid kot (primerljivo z današnjimi migranti, begunci),
najpomembnejši med čutili, saj omogoča vedenje da jih sprejme le pogojno, ali raje sploh ne. Na-
in poznavanje. Odsotnost tega čutila zaradi sle- mesto da jim da osnovne potrebščine, kot je hra-
pote ali oslepitve kljub temu nastopa v grški mi- na, voda, jih hoče požreti. V današnjem konte-
tologiji kot epistemološki mehanizem, na prime- kstu bi to bilo simbolno, vendar prepoznavno
rih kralja Ojdipa in enookega Kiklopa vidimo, ‚požiranje‘.
da oba junaka spregledata šele, ko izgubita spo-
sobnost videnja, Kiklop pa kot slep dobi še pre- Kiklopa je mogoče razumeti tudi z vidika
roško zmožnost, tj. uvid v prihodnost, saj Odi- njegove samozadostnosti, vse hoče zase, ničesar
seju napoveduje dolgo tavanje domov, kjer bo na ne želi deliti z drugimi, ima veliko hrane, vendar
koncu našel slabo stanje. je ne želi deliti z drugimi, po drugi strani od priš-
lekov vzame vino in jim nič ne da v zameno. Gre
Pri Kiklopu gre za tako zanimiv mit, da je za samozadostni egoizem, nasproten solidarno-
tematika vedno aktualna, zanimiva za najšir- sti in vzajemnosti v družbi. Sodobna percepci-
še bralstvo, zgodba pa neizčrpen vir inspiraci- ja antičnega enookega Kiklopa je vseprisotna,
je v umetnosti in pop kulturi. Za Kiklopa je sli- saj nastopa kot velikan in pošast, ki se zanaša na
šal vsak, tudi tisti, ki se ne zanimajo za antiko. svojo velikost in moč ter meni, da mu ni treba
Zlasti motiv enookosti je vedno prisoten, prevla- upoštevati nobenih zakonov ne pravil, temveč
duje vse do danes. Oslepitev, ki v mitu in drami svoje ugodje in korist postavlja na prvo mesto.
nastopa kot kazen, je kolektivno delo proti sa-
mozadostnemu Kiklopu. Podobno velja za mo- Kljub privlačnosti številnih vzporednic in
tiv oslepitve v gledališki umetnosti, je pa izrazito aktualizacij mita o Kiklopu, ki jih najdemo v
prisotna tudi v literarnih deli znanih južnoame- umetnosti od antike do popularne kulture, nas
riških avtorjev Ernesta Sabata in Luisa Borgesa, Sunčičeva opozarja, da je za razumevanje Evri-
kjer na ravni individe in kolektiva, vidno in jasno pidove drame Kiklop pomembno kontekstuali-
postane takrat, kadar to fizično ni več možno, ali zirano branje. Tako bomo lažje razumeli, zakaj
je prepozno za spremembo. je v skladu z okusom takratnega občinstva po-
gosto smešno tisto, kar praviloma nam sploh ni
Aktualnost Kiklopa smešno, medtem ko se nam predvsem interven-
Priljubljenost antičnih grških mitov od anti- cije satirov zdijo bizarne in nerazumljive, vendar
ke do sodobnost tiči v vedno novi reinvenci- se vpenjajo v širši ritualni kontekst praznovanja
ji in aktualizaciji starih zgodb. To velja tudi za velikih dionizij, katerih del so bile tudi dramske
mit o Kiklopu v Evripidovi drami, ki ga je da- uprizoritve.
nes moč aktualizirati z različnih vidikov, tudi z
vidika sodobnega migrantskega konteksta. Odi-
sej in njegovi tovariši so v mitu in drami popot-
niki, brodolomci in pribežniki, na nek način mi-
granti. Kiklopa prosijo za hrano in zatočišče, naj
jih sprejme v skladu z gostinskim pravom. Sled-
nje vleče vzporednice s sodobno družbo, EU,
Evropo. Kiklop prosilce zavrne in napove, da jih
bo izkoristil in zavrgel, na koncu pa še pojedel.
V drami se Odisej sooči s primarnim strahom
popotnika in pribežnika, da mu domače pre-
