Page 98 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 98
pošastnim Kiklopom ni premočrtna, tem-studia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 98z amoralnostjo in pošastnostjo. Sunčičeva ob
več je predstavljena v etapah. Začetno etapo Odi- prevodu analizira in komentira samega Kiklo-
sej celo izgubi, in sicer na svojem lastnem podro-hereditati pa, njegove fizične značilnosti in navade, zelo
čju, prepričevanju z besedami, zmaga pa z ukano podrobno predstavi njegovo ljudožerstvo. Prav
in rabo nasilja ter s pomočjo bogov. V drami je ljudožerstvo in druga Kiklopova nečloveška in
nakazano, da mu morda pomaga tudi z urokom asocialna dejanja kažejo na njegovo moralno de-
v obliki pesmi satirov. formiranost, ki se ujema z njegovo fizično poseb-
nostjo – enookostjo.
Kiklop skozi antropološka očala
Sunčičeva mit o Kiklopu in njegovo dramsko Ljudožerec Kiklop
predelavo opazuje z antropološkega zornega Drama tematizira takrat prevladujoč hele-
kota. Antična grška drama je predstavljala ne- nocetrističen pogled na svet, zato so grške na-
kakšen narobe svet, zato lahko skozi kršitve re- vade postavljene za merilo. Sunčičeva pri tem
konstruiramo pravila, na katera se v drami v prvi osvetljuje percepcijo neplemenitega divjaka,
vrsti sklicuje Odisej, vendar pri tem povsem po- skozi katero so grške navade označene kot me-
gori. Kako bi namreč lahko od ljudožerca v po- rilo dobrega, kulturnega, moralnega, človeške-
dobi samotarskega enookega Kiklopa Polife- ga. Odmiki od le-teh so nasprotje civiliziranega.
ma pričakoval, da mu bo kaj mar za pravila? Še ‚Živalski svet nastopa kot kraljestvo medseboj-
manj pa je za pravila mar Kiklopovim sužnjem, nega kanibalizma, za ljudi, predvsem za mitolo-
satirom. Da uspe, se mora kršitev okleniti tudi ške junake, pa pomeni ta tabu mejo človečnosti‘,
sam Odisej in vse pretentati. V drami se pojavlja- navaja Sunčičeva. Kiklopu niti na misel ne pri-
jo številne kazni, med katerimi izstopa predvsem de, da bi se odpovedal svojim navadam in užit-
oslepitev Kiklopa, le da je ta zaradi žanra burka- ku, da se nasiti s človeškim mesom, ki ga šteje za
ška, ne grozljiva. Sunčičeva sproti primerja mit posebno delikateso. Pri Evripidovem Kiklopu se
in predstavitev v drami, kjer je groza ljudožerstva ne postavlja vprašanje ‚požreti ali ne požreti go-
in oslepitve zaradi satirov obrnjena na burko, saj stov, temveč kako jih požreti‘, saj jih Kiklop ubije
satiri nastopajo kot na pol ljudje, na pol živali, kot žrtvovalec, nato vešče pripravi kot mojstrski
ki tečejo naokoli z ogromnimi pripetimi spolni- kuhar, njegov obed pa je namenjen izključno nje-
mi organi, kar ne deluje zastrašujoče, ampak bolj mu samemu in njegovemu vampu, ki ga Kiklop
burkaško in komično. razglasi za vrhovno božanstvo. Kiklop ni samo
ljudožerec ampak tudi gostožerec, s čem je iz-
Dvomi o Kiklopu/ih ključena kakršnakoli možnosti gostinskega pri-
V poglavju Kdo je Kiklop? avtorica poudari, da jateljstva, razvoja, sprememb, evolucije iz div-
gre za enega izmed najbolj dvoumnih likov v jaštva v civiliziranost. Za svoje prestopke je
klasični grški mitologiji. Najslavnejši je Kiklop naslovni junak kruto kaznovan z oslepitvijo, ki
Polifem iz Homerjeve Odiseje, prepoznaven po spada med običajne prakse kaznovanja v tistem
ljudožerstvu in enookosti. Tovrstna enookost obdobju, v mitu in v drami pa ima tudi episte-
Kiklopa uvršča med enormne pošasti, ki pogos- mološko funkcijo. ‚Na epistemološko razsežnost
to nastopajo v mitologiji in ljudskih pripovedih, opozori tudi sam Kiklop po oslepitvi, in sicer da
je tudi pri Evripidu najbolj razpoznavna značil- je bil dejansko slep, ko je videl: dogodek mu je
nost naslovnega junaka in nujna kot gibalo zgod- bil namreč prerokovan, vendar zaradi lastne veli-
be, saj omogoča zvijačo z oslepitvijo. kosti in moči ni bil pozoren in previden, temveč
kratkoviden, da je mislil, da bo s požrtjem vseh
Sunčičeva na podlagi antični virov anali- tujcev nevtraliziral zloveščo prerokbo‘, poudari
zira, v kakšni meri so Kiklopovo enookost šte- Sunčičeva.
li za deformiranost, saj so v antiki hibe oz. te-
lesne posebnosti pogosto avtomatično enačili
več je predstavljena v etapah. Začetno etapo Odi- prevodu analizira in komentira samega Kiklo-
sej celo izgubi, in sicer na svojem lastnem podro-hereditati pa, njegove fizične značilnosti in navade, zelo
čju, prepričevanju z besedami, zmaga pa z ukano podrobno predstavi njegovo ljudožerstvo. Prav
in rabo nasilja ter s pomočjo bogov. V drami je ljudožerstvo in druga Kiklopova nečloveška in
nakazano, da mu morda pomaga tudi z urokom asocialna dejanja kažejo na njegovo moralno de-
v obliki pesmi satirov. formiranost, ki se ujema z njegovo fizično poseb-
nostjo – enookostjo.
Kiklop skozi antropološka očala
Sunčičeva mit o Kiklopu in njegovo dramsko Ljudožerec Kiklop
predelavo opazuje z antropološkega zornega Drama tematizira takrat prevladujoč hele-
kota. Antična grška drama je predstavljala ne- nocetrističen pogled na svet, zato so grške na-
kakšen narobe svet, zato lahko skozi kršitve re- vade postavljene za merilo. Sunčičeva pri tem
konstruiramo pravila, na katera se v drami v prvi osvetljuje percepcijo neplemenitega divjaka,
vrsti sklicuje Odisej, vendar pri tem povsem po- skozi katero so grške navade označene kot me-
gori. Kako bi namreč lahko od ljudožerca v po- rilo dobrega, kulturnega, moralnega, človeške-
dobi samotarskega enookega Kiklopa Polife- ga. Odmiki od le-teh so nasprotje civiliziranega.
ma pričakoval, da mu bo kaj mar za pravila? Še ‚Živalski svet nastopa kot kraljestvo medseboj-
manj pa je za pravila mar Kiklopovim sužnjem, nega kanibalizma, za ljudi, predvsem za mitolo-
satirom. Da uspe, se mora kršitev okleniti tudi ške junake, pa pomeni ta tabu mejo človečnosti‘,
sam Odisej in vse pretentati. V drami se pojavlja- navaja Sunčičeva. Kiklopu niti na misel ne pri-
jo številne kazni, med katerimi izstopa predvsem de, da bi se odpovedal svojim navadam in užit-
oslepitev Kiklopa, le da je ta zaradi žanra burka- ku, da se nasiti s človeškim mesom, ki ga šteje za
ška, ne grozljiva. Sunčičeva sproti primerja mit posebno delikateso. Pri Evripidovem Kiklopu se
in predstavitev v drami, kjer je groza ljudožerstva ne postavlja vprašanje ‚požreti ali ne požreti go-
in oslepitve zaradi satirov obrnjena na burko, saj stov, temveč kako jih požreti‘, saj jih Kiklop ubije
satiri nastopajo kot na pol ljudje, na pol živali, kot žrtvovalec, nato vešče pripravi kot mojstrski
ki tečejo naokoli z ogromnimi pripetimi spolni- kuhar, njegov obed pa je namenjen izključno nje-
mi organi, kar ne deluje zastrašujoče, ampak bolj mu samemu in njegovemu vampu, ki ga Kiklop
burkaško in komično. razglasi za vrhovno božanstvo. Kiklop ni samo
ljudožerec ampak tudi gostožerec, s čem je iz-
Dvomi o Kiklopu/ih ključena kakršnakoli možnosti gostinskega pri-
V poglavju Kdo je Kiklop? avtorica poudari, da jateljstva, razvoja, sprememb, evolucije iz div-
gre za enega izmed najbolj dvoumnih likov v jaštva v civiliziranost. Za svoje prestopke je
klasični grški mitologiji. Najslavnejši je Kiklop naslovni junak kruto kaznovan z oslepitvijo, ki
Polifem iz Homerjeve Odiseje, prepoznaven po spada med običajne prakse kaznovanja v tistem
ljudožerstvu in enookosti. Tovrstna enookost obdobju, v mitu in v drami pa ima tudi episte-
Kiklopa uvršča med enormne pošasti, ki pogos- mološko funkcijo. ‚Na epistemološko razsežnost
to nastopajo v mitologiji in ljudskih pripovedih, opozori tudi sam Kiklop po oslepitvi, in sicer da
je tudi pri Evripidu najbolj razpoznavna značil- je bil dejansko slep, ko je videl: dogodek mu je
nost naslovnega junaka in nujna kot gibalo zgod- bil namreč prerokovan, vendar zaradi lastne veli-
be, saj omogoča zvijačo z oslepitvijo. kosti in moči ni bil pozoren in previden, temveč
kratkoviden, da je mislil, da bo s požrtjem vseh
Sunčičeva na podlagi antični virov anali- tujcev nevtraliziral zloveščo prerokbo‘, poudari
zira, v kakšni meri so Kiklopovo enookost šte- Sunčičeva.
li za deformiranost, saj so v antiki hibe oz. te-
lesne posebnosti pogosto avtomatično enačili
