Page 119 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(2) (2025)
P. 119
totype probably dates around mid-3rd century vo drugega kipa, ki je bila v 20. stoletju nadomešče-
BC. The composition, with one arm raised and the na z mavčnim odlitkom.
other lowered, and the garment find parallels es- Figura v višino meri 2,28 metra in je oblečena v
pecially in the subtype of Tralles/Cherchell type, chiton in diplex; neobdelan hrbet nakazuje, da je bil
in examples in Mantua (Palazzo Ducale, inv. no. kip zasnovan za postavitev ob steno in ne kot samo-
6674), the Hermitage (inv. no. ГР-3097), and Ven- stojna figura. Njegova pričeska – kite, ki simetrič-
ice (Museo Archeologico Nazionale di Venezia, no padajo čez prsi – spominja na pričesko arhaičnih
inv. no. 161). kor in s tem posledično tudi na kariatide z Erehte-
Its unfinished back and absence of a modi- jona, vendar se slogovne in ikonografske značilnos-
us or other architectural support argue against a ti bolj ujemajo s tipom kariatid Tralles/Cherchell,
functional role as a bearing figure and instead sup- čigar prototip verjetno sega v sredino 3. stoletja pr.
port its use as decorative sculpture, placed in front Kr. Kompozicija, z eno roko dvignjeno in drugo
of walls or niches, possibly within a public build- spuščeno, ter oblačilo najdeta posebej dobre vzpo-
ing, theatre, or a luxurious private villa, where rednice v podtipu Tralles/Cherchell, v primerkih v 119
such statues symbolized erudition and artistic Mantovi (Palazzo Ducale, inv. št. 6674), Ermitažu
cultivation. Given the limited archaeological ev- (inv. št. ГР-3097) in Benetkah (Museo Archeologi-
idence from Osor, the statue’s function remains co Nazionale di Venezia, inv. št. 161).
hypothetical. Neobdelan hrbtni del in odsotnost modija ali
Chronologically, the Osor statue most plausi- druge arhitekturne opore govorijo proti funkcio-
bly dates to the early Imperial period, around the nalni vlogi nosilne figure in podpirajo razlago, da
first century AD, coinciding with a broader reviv- je kip služil kot dekorativna skulptura, postavljena
al of archaic forms under Augustan classicism, in pred steno ali v nišo, morda v javni stavbi, gledali-
which archaic and archaistic motifs were reinter- šču ali razkošni zasebni vili, kjer so takšni kipi sim-
preted as symbols of religious piety and civic lon- bolizirali izobraženost in umetniško kultiviranost.
gevity. The adoption of such forms in provincial Glede na omejene arheološke podatke iz Osorja os-
contexts, like that of Apsorus, underscores its in- taja prvotni namen kipa hipotetičen.
tegration into the artistic and ideological orbit of Kronološko kip iz Osorja najverjetneje spada v
Roman Empire, demonstrating both familiarity zgodnje cesarsko obdobje, okoli 1. stoletja po Kr., ko
with metropolitan models and the local capacities se v okviru avgustejske obnove pojavi širši preporod
for reinterpretation. arhaičnih oblik. Arhaični in arhaizirajoči motivi so
bili v tem času interpretirani kot simboli verske po- The Caryatid from Osor (Apsorus): A Provincial Reinterpretation of a Classical Motif
Povzetek božnosti in dolge urbane tradicije mest. Prevzem
Prispevek obravnava t. i. kariatido iz Osorja (Apso- takšnih oblik v provincialnih kontekstih, kot je bil
rus), marmornat ženski kip, ki je danes shranjen v Apsor, poudarja njegovo vključenost v umetnostni
Museo Archeologico Nazionale di Venezia (inv. št. in ideološki krog Rimskega imperija ter kaže na po-
162-A) in je del beneške zbirke Grimani. Čeprav je znavanje metropolitanskih vzorcev in hkrati lokal-
bil kip odkrit brez glave, so mu pozneje dodali gla- ne zmožnosti za reinterpretacijo znanih motivov.

