Page 10 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 10
beseda urednika

Bilo je povedano prinaša ob Cankarjevi 100-letnici, kar je povedal
Ivan Cankar o(b) Trubarju v svojih dveh predavanjih leta 1908 . Kot obi-
čajno je ponatisnjeno/izbrano besedilo tudi tokrat opremljeno s pojas-
nili in z opombami, ki jih zahteva sedanje (ne)poznavanje Trubarja (in
Cankarja). Za taka nujna pojasnila in opombe je poskrbel Dušan Voglar,
ki je ključne odlomke Cankarjevih predavanj tudi izbral.

Razgledi, vpogledi ponujajo kritičen vpogled v dve izjemno po-
membni publikaciji. Vincenc Rajšp predstavlja reprezentativni jubilej-
ni zbornik Europa reformata 1517–2017 s prikazom mestnih središč in
z njimi povezanih vodilnih osebnosti evropske reformacije (abeced­
no) od Antwerpna (z Viljemom Oranjskim) do Züricha (s Zwinglijem
in z Bullingerjem). Med 48 »mesti reformacije« je predstavljena tudi
Ljubljana s Primožem Trubarjem (avtorja izvrstnega prikaza sta nemška
zgodovinarja Anton Schindling in Dennis Schmidt). Marko Kerševan
predstavi in (tudi kritično) komentira do sedaj najobsežnejšo mono-
grafijo o Trubarjevi teologiji, ki jo je za jubilejno leto napisal in izdal
Gerhard Giesemann. Nemški poznavalec in raziskovalec slovenskega
protestantizma in protestantike se osredotoča na – doslej neopravlje-
no – primerjalno analizo Trubarjevih slovenskih besedil in nemških
ali latinskih – posebej Luthrovih – tekstov, ki jih je Trubar prevajal,
povzemal ali se nanje opiral in skliceval. Na tej osnovi skuša utemel­
jeno odgovoriti na vprašanje, kaj je (in kaj ni) »Trubarjeva teologija«,
pri čemer kritično zav­ rača nekatere po njegovem prehitre, neutemelje-
ne ali preprosto napačne presoje starejših in novejših slovenskih raz­
iskovalcev. Kerševanovemu prikazu in komentarju je dodan (z avtorje-
vim dovoljenjem) slovenski prevod izbranih odlomkov Giesemannovega
dela, predvsem njegovi Zaključki. Delo naj bi v celoti kmalu izšlo tudi v
slovenskem prevodu Fanike Krajnc - Vrečko in Edija Vrečka (†) pri za-
ložbi ZRC SAZU.

V tokratni številki sta objavljena dva Portreta zaslužnih za raziskovan­
je in poznavanje protestantizma na Slovenskem. Vincenc Rajšp je pri-
speval portret Matije Murka (1861–1952) in omogočil vsaj začetno se­
znanjenje tudi z manj poznanimi mislimi tega uglednega in vplivnega,
a danes pri nas premalo poznanega raziskovalca in presojevalca (pome-

8
   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14   15