Page 11 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 11
marko kerševan
na) slovenskega protestantizma. Matija Murko, rojen v Destrniku, je bil
profesor slavistike na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je tudi umrl. Klaudija
Sedar je v nekrologu orisala življenjsko pot in delo letos spomladi nena-
doma umrlega Franca Kuzmiča (1952–2018), izjemno zaslužnega razisko-
valca in poznavalca zlasti prekmurskega protestantizma in vse do zad-
nje številke enega najrednejših in najprizadevnejših avtorjev naše revije.
Pisec teh vrstic se ga bo še posebej hvaležno spominjal kot sodelavca in
avtorja pri dveh ključnih publikacijah: tematski številki o protestantiz-
mu revije Poligrafi 21–22/2001, kjer je sodeloval s slovenskim prevodom
Heidelberškega katekizma 1563, in monografiji Protestantizem, sloven-
ska identiteta in združujoča se Evropa (Filozofska fakulteta UL, 2006),
kjer je pisal o Evangeličanski cerkvi v slovensko-madžarskih odnosih v
Prekmurju v 20. stoletju.
V Kroniki smo s tremi povezanimi prispevki zabeležili izvolitev in
umestitev dr. Aleksandra Erniše za duhovnika/pastorja tržaške evan-
geličanske cerkvene občine 15. aprila 2018. Trst zgodovinsko in simbol-
no (s Trubarjem in Bonomom) povezuje nemški, italijanski in slovenski
protestantizem: objavljamo nagovora Geze Fila, škofa slovenske evan-
geličanske cerkve, in Heinerja Bludaua, dekana in najvišjega predstav-
nika Evangeličanske luteranske cerkve v Italiji, ter pridigo Aleksandra
Erniše ob tem dogodku.
Marko Kerševan
https://doi.org/10.26493/2590-9754.14(27)5-9
9
na) slovenskega protestantizma. Matija Murko, rojen v Destrniku, je bil
profesor slavistike na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je tudi umrl. Klaudija
Sedar je v nekrologu orisala življenjsko pot in delo letos spomladi nena-
doma umrlega Franca Kuzmiča (1952–2018), izjemno zaslužnega razisko-
valca in poznavalca zlasti prekmurskega protestantizma in vse do zad-
nje številke enega najrednejših in najprizadevnejših avtorjev naše revije.
Pisec teh vrstic se ga bo še posebej hvaležno spominjal kot sodelavca in
avtorja pri dveh ključnih publikacijah: tematski številki o protestantiz-
mu revije Poligrafi 21–22/2001, kjer je sodeloval s slovenskim prevodom
Heidelberškega katekizma 1563, in monografiji Protestantizem, sloven-
ska identiteta in združujoča se Evropa (Filozofska fakulteta UL, 2006),
kjer je pisal o Evangeličanski cerkvi v slovensko-madžarskih odnosih v
Prekmurju v 20. stoletju.
V Kroniki smo s tremi povezanimi prispevki zabeležili izvolitev in
umestitev dr. Aleksandra Erniše za duhovnika/pastorja tržaške evan-
geličanske cerkvene občine 15. aprila 2018. Trst zgodovinsko in simbol-
no (s Trubarjem in Bonomom) povezuje nemški, italijanski in slovenski
protestantizem: objavljamo nagovora Geze Fila, škofa slovenske evan-
geličanske cerkve, in Heinerja Bludaua, dekana in najvišjega predstav-
nika Evangeličanske luteranske cerkve v Italiji, ter pridigo Aleksandra
Erniše ob tem dogodku.
Marko Kerševan
https://doi.org/10.26493/2590-9754.14(27)5-9
9
