Page 157 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 157
vincenc rajšp

V nadaljevanju nam knjiga daje odličen vpogled v širjenje in uveljav­
ljanje reformacije/protestantizma v opisanih mestih, na koncu vsakega
opisa pa je navedena osnovna literatura, ki omogoča nadaljnje spozna-
vanje poteka reformacijskega gibanja, tako v mestih, kjer se je v obliki
protestantizma obdržala, kakor tudi v mestih, kjer se je pojavila, celo
organizacijsko zmagala, pa se potem iz različnih razlogov ni obdržala.
Pri tem je seveda igral zelo pomembno vlogo status posameznih mest: v
neodvisnih državnih mestih Svetega rimskega cesarstva so imeli mestn­ i
sveti možnost samostojno urejati tudi verske zadeve, v ostalih v cesar-
stvu je bilo to odvisno od mestnega gospoda, v mestih v drugih drža­
vah pa od tamkajšnjih državnih oblasti.

Reformacija v Ljubljani s Primožem Trubarjem je predstavljena na
straneh 223–230. Tekst sta napisala Anton Schindling, eremitirani pro-
fesor zgodovine na univerzi v Tübingenu in zavzet raziskovalec Primoža
Trubarja, ter Dennis Schmidt, prav tako z univerze v Tübingenu. Odličen
tekst je opremljen s slikami Valvazorjeve Ljubljane, epitafom za Primoža
Trubarja v cerkvi v Derendingenu, z naslovno stranjo prve slovenske
knjige katekizma – Catechismus in der Windischenn Sprach, s fotografi-
jo evangeličanske cerkve Primoža Trubarja v Ljubljani ter Trubarjevim
spomenikom v Ljubljani. Navedena je novejša literatura slovenskih in
nemških razikovalcev v nemščini, prav tako pa tudi napotek za obisko-
valce Ljubljane (http://www.visitljubljana.com/de ter http://www.pri-
mus-truber.de/primus/truber), kar navajam kot primer, ki velja tudi za
vsa ostala opisana mesta.

Že prvo med opisanimi mesti, Antwerpen, nam nazorno pokaže
razgibano dogajanje na verskem področju. To nizozemsko mesto je v
prvi polovici 16. stoletja postalo trgovska metropola na zahodu. Tu so
se zbirali trgovci iz velikega dela Evrope: Španije, Portugalske, nem-
ških dežel, Anglije in drugih delov Evrope, ki je leta 1560 štelo okrog
100.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog 50 % opismenjenih. Že ta-
koj na začetku je bil med pristaši Luthra tamkajšnji avguštinski samo-
stan, številni menihi med njimi so študirali v Wittenbergu. Leta 1522 je
namestnica (Statthalterin) Margareta ukazala prijetje avguštincev, tri-
je, ki so odklonili prisego njeni (katoliški) veri, so bili leta 1523 na glav-

155
   152   153   154   155   156   157   158   159   160   161   162