Page 156 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 156
razgledi, vpogledi
(Kronstat) in Sibiua (Hermannstadt) v Romuniji, ki predstavljajo tudi
nekakšen okvir mest reformacije v švicarskih in nemških deželah.
Karta mest reformacije je zanimiva tudi za orientacijo opisa razšir-
jenosti reformacije, kot ga podaja Primož Trubar v predgovoru h knjigi
Articuli oli deili te prave, stare vere kerszhanske.
Na začetku knjige so na desetih straneh predstavljeni procesi uvel
javljanja reformacije na področju opisanih mest, konflikti z rimskoka-
toliško cerkvijo ter znotrajprotestantski konflikti.
Zemljevid pokaže, da je reformacija/protestantizem poleg severnih
protestantskih dežel, Škotske, Anglije, Nizozemske, Danske, Švedske,
Finske, Estonije in Latvije, zajel predvsem »nemško govorno območje«.
Čeprav to sega daleč preko današnjih političnih meja Nemčije, Avstrije
in Švice, so reformacijo/protestantizem tudi na vzhodu, v Latviji, na
Poljskem, Ogrskem in v Romuniji prevzela predvsem mesta z nemško
govorečim prebivalstvom. Mesta v današnji Slovaški (npr. Prešov) pa v
knjigi niso omenjena.
Teološko osnovo obravnavanim Cerkvam dajejo mesta z reforma-
torji: Wittenberg (z Martinom Luthrom in s Filipom Melanchtonom),
Zürich (s Huldrychom Zwinglijem in Heinrichom Bullingerjem) ter
Ženeva/Genf/Genève (z Jeanom Calvinom in s Theodorjem Bezo), ki
so bili povezani s samim začetkom poteka dogodkov, ki jih je sprožil
Martin Luther s svojim pismom in tezami 31. oktobra 1517.
Knjiga priča o pomenu tiska in rabe živih jezikov za uveljavljanje re-
formacije. Letaki so postali vsakdanje sredstvo obveščanja in propagan-
de, Luther je skrbel, da so bili njegove disputacije, polemike in obrabni
govori nemudoma tudi natisnjeni. Samo v Augsburgu je v letih 1518–1530
izšlo 457 njegovih spisov v okrog polmilijonski nakladi. Mnogi reforma-
torji so se odlikovali po moči govora, s prevodi Biblije pa so pomembno
vplivali tudi na razvoj živih jezikov. Na prvem mestu je nedvomno
Martin Luther, sicer za nemško govorno področje, za druga pa William
Tyndale v Angliji, Pierre-Robert Olivétan v Franciji, Casoidoro de Reina
v Španiji, bratje Petri na Švedskem, Mikael Agricola na Finskem, Gáspár
Károli na Ogrskem in Primož Trubar v Sloveniji.
154
(Kronstat) in Sibiua (Hermannstadt) v Romuniji, ki predstavljajo tudi
nekakšen okvir mest reformacije v švicarskih in nemških deželah.
Karta mest reformacije je zanimiva tudi za orientacijo opisa razšir-
jenosti reformacije, kot ga podaja Primož Trubar v predgovoru h knjigi
Articuli oli deili te prave, stare vere kerszhanske.
Na začetku knjige so na desetih straneh predstavljeni procesi uvel
javljanja reformacije na področju opisanih mest, konflikti z rimskoka-
toliško cerkvijo ter znotrajprotestantski konflikti.
Zemljevid pokaže, da je reformacija/protestantizem poleg severnih
protestantskih dežel, Škotske, Anglije, Nizozemske, Danske, Švedske,
Finske, Estonije in Latvije, zajel predvsem »nemško govorno območje«.
Čeprav to sega daleč preko današnjih političnih meja Nemčije, Avstrije
in Švice, so reformacijo/protestantizem tudi na vzhodu, v Latviji, na
Poljskem, Ogrskem in v Romuniji prevzela predvsem mesta z nemško
govorečim prebivalstvom. Mesta v današnji Slovaški (npr. Prešov) pa v
knjigi niso omenjena.
Teološko osnovo obravnavanim Cerkvam dajejo mesta z reforma-
torji: Wittenberg (z Martinom Luthrom in s Filipom Melanchtonom),
Zürich (s Huldrychom Zwinglijem in Heinrichom Bullingerjem) ter
Ženeva/Genf/Genève (z Jeanom Calvinom in s Theodorjem Bezo), ki
so bili povezani s samim začetkom poteka dogodkov, ki jih je sprožil
Martin Luther s svojim pismom in tezami 31. oktobra 1517.
Knjiga priča o pomenu tiska in rabe živih jezikov za uveljavljanje re-
formacije. Letaki so postali vsakdanje sredstvo obveščanja in propagan-
de, Luther je skrbel, da so bili njegove disputacije, polemike in obrabni
govori nemudoma tudi natisnjeni. Samo v Augsburgu je v letih 1518–1530
izšlo 457 njegovih spisov v okrog polmilijonski nakladi. Mnogi reforma-
torji so se odlikovali po moči govora, s prevodi Biblije pa so pomembno
vplivali tudi na razvoj živih jezikov. Na prvem mestu je nedvomno
Martin Luther, sicer za nemško govorno področje, za druga pa William
Tyndale v Angliji, Pierre-Robert Olivétan v Franciji, Casoidoro de Reina
v Španiji, bratje Petri na Švedskem, Mikael Agricola na Finskem, Gáspár
Károli na Ogrskem in Primož Trubar v Sloveniji.
154
