Page 159 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 159
vincenc rajšp
drakonskih telesnih in denarnih kaznih niso imeli druge izbire, kakor
slediti od ene ali druge gosposke zaukazanemu redu in veri.
Knjiga daje odličen pregled uveljavljanja reformacije/protestantiz-
ma tudi na drugih geografskih področjih, deželah, mestih in državah,
kjer so imeli politični subjekti možnost samostojnega odločanja. Potek
verskih sprememb v nemškem prostoru in v Švici nam je v veliki meri
znan, manj znan pa je potek v mestih izven meja države Svetega rim-
skega cesarstva. Zelo pogosto uporabljeno ime v knjigi, »Das Heilige
Römische Reich Deutscher Nation« (Sveto rimsko cesarstvo nemške na-
cije) ali »Deutsches Reich« – Nemški rajh oz. država, je moteče, saj se
cesarstvo uradno ni nikoli tako imenovalo, takratna cesarja Karl V. in
Ferdinand I. pa tudi nista bila Nemca. Trubar tega imena ni nikdar ra-
bil. V cesarstvu pa so poleg nemške bivale tudi druge jezikovne skupi-
ne, kot Slovenci in Čehi, ki so z reformacijo ustvarili ali utrdili zavest
jezikovne pripadnosti, kar sta država in reformacija v polni meri tudi
omogočali. Predvsem pa daje vtis, da je reformacija nemška zadeva. Pri
tem seveda nikakor ne gre zanemariti pomembnega nemškega vpliva na
uveljavljanje reformacije/protestantizma tudi v krajih zunaj cesarstva,
saj so gibanje vodili pridigarji, ki so največkrat študirali na nemških pro-
testantskih univerzah (npr. Wittenberg). V teh vzhodnih mestih pa je
bilo tudi številno, če ne že večinsko nemško prebivalstvo. Tako v mestih
na Sedmograškem v Sibiu (Hermannstadt) in Braşovu (Kronstadt), da-
nes obe v Romuniji, takrat na Ogrskem, vendar pod turško nadoblastjo.
Reformacija v Sibiuu je za nas še posebno zanimiva, ker je tam kot prvi
protestantski škof deloval Paul Wiener, prej kanonik ljubljanskega kapit-
lja, tako kot Trubar, Mertlic in Dragolic. Objavljenih je tudi 12 točk iz 255
strani Wienerjevega zagovora glede verskih zadev (Herrn Paul Wiener
Schrifft, so er der Königlichen Regierung überantwortet hat in causa fi-
dei, 1548), ki ga hrani Univerzitetna knjižnica v Hamburgu. Wiener je
nadaljeval reformacijsko delo, ki ga je v drugem sedmograškem mestu,
Braşovu, pričel Johannes Honterus (1498–1549), ki je leta 1543 napisal in
izdal knjižico Reformationsbüchlein. Tako kot Wiener je tudi Honterus
študiral na Univerzi na Dunaju. Honterus je znan po zemljevidu sed-
mograških Saksov, ki ga je izdelal. Njegova posebna zasluga za sprejem
157
drakonskih telesnih in denarnih kaznih niso imeli druge izbire, kakor
slediti od ene ali druge gosposke zaukazanemu redu in veri.
Knjiga daje odličen pregled uveljavljanja reformacije/protestantiz-
ma tudi na drugih geografskih področjih, deželah, mestih in državah,
kjer so imeli politični subjekti možnost samostojnega odločanja. Potek
verskih sprememb v nemškem prostoru in v Švici nam je v veliki meri
znan, manj znan pa je potek v mestih izven meja države Svetega rim-
skega cesarstva. Zelo pogosto uporabljeno ime v knjigi, »Das Heilige
Römische Reich Deutscher Nation« (Sveto rimsko cesarstvo nemške na-
cije) ali »Deutsches Reich« – Nemški rajh oz. država, je moteče, saj se
cesarstvo uradno ni nikoli tako imenovalo, takratna cesarja Karl V. in
Ferdinand I. pa tudi nista bila Nemca. Trubar tega imena ni nikdar ra-
bil. V cesarstvu pa so poleg nemške bivale tudi druge jezikovne skupi-
ne, kot Slovenci in Čehi, ki so z reformacijo ustvarili ali utrdili zavest
jezikovne pripadnosti, kar sta država in reformacija v polni meri tudi
omogočali. Predvsem pa daje vtis, da je reformacija nemška zadeva. Pri
tem seveda nikakor ne gre zanemariti pomembnega nemškega vpliva na
uveljavljanje reformacije/protestantizma tudi v krajih zunaj cesarstva,
saj so gibanje vodili pridigarji, ki so največkrat študirali na nemških pro-
testantskih univerzah (npr. Wittenberg). V teh vzhodnih mestih pa je
bilo tudi številno, če ne že večinsko nemško prebivalstvo. Tako v mestih
na Sedmograškem v Sibiu (Hermannstadt) in Braşovu (Kronstadt), da-
nes obe v Romuniji, takrat na Ogrskem, vendar pod turško nadoblastjo.
Reformacija v Sibiuu je za nas še posebno zanimiva, ker je tam kot prvi
protestantski škof deloval Paul Wiener, prej kanonik ljubljanskega kapit-
lja, tako kot Trubar, Mertlic in Dragolic. Objavljenih je tudi 12 točk iz 255
strani Wienerjevega zagovora glede verskih zadev (Herrn Paul Wiener
Schrifft, so er der Königlichen Regierung überantwortet hat in causa fi-
dei, 1548), ki ga hrani Univerzitetna knjižnica v Hamburgu. Wiener je
nadaljeval reformacijsko delo, ki ga je v drugem sedmograškem mestu,
Braşovu, pričel Johannes Honterus (1498–1549), ki je leta 1543 napisal in
izdal knjižico Reformationsbüchlein. Tako kot Wiener je tudi Honterus
študiral na Univerzi na Dunaju. Honterus je znan po zemljevidu sed-
mograških Saksov, ki ga je izdelal. Njegova posebna zasluga za sprejem
157
