Page 158 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 158
razgledi, vpogledi
nem trgu v Bruslju sežgani na grmadi. V naslednjih letih so obstajale
skupine različnih smeri reformacije, med katerimi so bili, kljub pregan
janju mestnih oblasti, najbolje organizirani prekrščevalci. V petdesetih
letih so pos tali najmočnejša verska skupina kalvinci, ki so se organizi-
rali v dveh cerkvah, v eni Valonci in v drugi Nizozemci. V Antwerpnu
je bil leta 1566 sklenjen sporazum, ki je kalvincem in luteranom omo-
gočil prosto delovanje in opravljanje bogoslužja na dodeljenih jim mes-
tih. Vendar je med veroizpovedma leta 1567 prišlo do razkola, ko so se
kalvinci angažirali v uporu proti Špancem, medtem ko se luterani upo-
ru niso pridružili in so se postavili na stran katoličanov. Pacifikacija iz
Genta 8. novembra 1576, s katero je bil preklican edikt proti krivovercem
iz leta 1567, je ponovno izboljšala položaj protestantov. V mestni upra-
vi so na moči pridobili kalvinisti, ki so leta 1581 katoličanom prepove-
dali javno opravljati obrede. Po ponovni španski zmagi leta 1585 je bilo
kalvincem in luteranom sicer še dovoljeno ostati v mestu štiri leta, nato
je bilo mesto rekatolizirano, veliko število protestantov se je odselilo.
Reformacija v mestih Mühlhausen v Thüringiji in v Münstru sta
bili tesno povezani s prekrščevalci ter z uporom proti obstoječim obla-
stem. V prvem je kot reformator deloval Tomaž Müntzer. Leta 1525 je
bil poklican za župnika, kasneje pa se je pridružil upornikom, ki sta
jih pri Frankenhausnu premagala protestantska voditelja knez Filip
Hessenški (von Hessen) in Johann Saški (von Sachsen), oba odločna
podpornika Luthra. Müntzer je bil obglavljen, prav tako kot 50 sobor-
cev iz Mühlhausena.
Mesto Münster je bilo prvotno reformirano v Luthrovem duhu, ven-
dar so leta 1534 mestno oblast prevzeli prekrščevalci, ki so oklicali kral
jestvo: »Kdor ni ubogal kraljevih ukazov, temu so – do najvišjih pozicij
– sodili z mečem.« 25. junija 1535 so bili prekrščevalci premagani, mesto
sta s skupnimi močmi osvojila münsterski škof Franz von Waldeck (škof
1532–1559) ter eden najuglednejših vodij protestantov deželni grof Filip
Hessenški. Z zavzetjem Münstra, tako kot s krvavim zatrtjem kmečke-
ga upora leta 1525, ki ga je z vso odločnostjo obsodil tudi Martin Luther,
v obeh primerih sta katoliška in protestantska gosposka/oblast tesno so-
delovali, so bili pacificirani uporni meščani in kmetje, ki po izvršenih
156
nem trgu v Bruslju sežgani na grmadi. V naslednjih letih so obstajale
skupine različnih smeri reformacije, med katerimi so bili, kljub pregan
janju mestnih oblasti, najbolje organizirani prekrščevalci. V petdesetih
letih so pos tali najmočnejša verska skupina kalvinci, ki so se organizi-
rali v dveh cerkvah, v eni Valonci in v drugi Nizozemci. V Antwerpnu
je bil leta 1566 sklenjen sporazum, ki je kalvincem in luteranom omo-
gočil prosto delovanje in opravljanje bogoslužja na dodeljenih jim mes-
tih. Vendar je med veroizpovedma leta 1567 prišlo do razkola, ko so se
kalvinci angažirali v uporu proti Špancem, medtem ko se luterani upo-
ru niso pridružili in so se postavili na stran katoličanov. Pacifikacija iz
Genta 8. novembra 1576, s katero je bil preklican edikt proti krivovercem
iz leta 1567, je ponovno izboljšala položaj protestantov. V mestni upra-
vi so na moči pridobili kalvinisti, ki so leta 1581 katoličanom prepove-
dali javno opravljati obrede. Po ponovni španski zmagi leta 1585 je bilo
kalvincem in luteranom sicer še dovoljeno ostati v mestu štiri leta, nato
je bilo mesto rekatolizirano, veliko število protestantov se je odselilo.
Reformacija v mestih Mühlhausen v Thüringiji in v Münstru sta
bili tesno povezani s prekrščevalci ter z uporom proti obstoječim obla-
stem. V prvem je kot reformator deloval Tomaž Müntzer. Leta 1525 je
bil poklican za župnika, kasneje pa se je pridružil upornikom, ki sta
jih pri Frankenhausnu premagala protestantska voditelja knez Filip
Hessenški (von Hessen) in Johann Saški (von Sachsen), oba odločna
podpornika Luthra. Müntzer je bil obglavljen, prav tako kot 50 sobor-
cev iz Mühlhausena.
Mesto Münster je bilo prvotno reformirano v Luthrovem duhu, ven-
dar so leta 1534 mestno oblast prevzeli prekrščevalci, ki so oklicali kral
jestvo: »Kdor ni ubogal kraljevih ukazov, temu so – do najvišjih pozicij
– sodili z mečem.« 25. junija 1535 so bili prekrščevalci premagani, mesto
sta s skupnimi močmi osvojila münsterski škof Franz von Waldeck (škof
1532–1559) ter eden najuglednejših vodij protestantov deželni grof Filip
Hessenški. Z zavzetjem Münstra, tako kot s krvavim zatrtjem kmečke-
ga upora leta 1525, ki ga je z vso odločnostjo obsodil tudi Martin Luther,
v obeh primerih sta katoliška in protestantska gosposka/oblast tesno so-
delovali, so bili pacificirani uporni meščani in kmetje, ki po izvršenih
156
