Page 160 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 160
razgledi, vpogledi
reformacije v sedmograških mestih je bila v tem, da je za versko spre-
membo pridobil mestne svete, ki so v verskih zadevah lahko samostoj-
no odločali, saj so bili patroni glavnih mestnih cerkva. To je storil toliko
lažje, ker je bil tudi sam mestni svetnik. Honterus je užival tudi osebno
podporo Luthra, Melanchtona in Bugenhagena. Vendar je reformacija na
Sedmograškem ostala omejena na »saško nacijo«. Tudi cerkveni red, ki je
izšel leta 1547, je nosil nemško oznako Kirchenordnung aller Deutschen in
Siebenbürgen. Področje navedenih mest je bilo na turškem zasedbenem
območju Ogrske, kar je omogočalo neoviran razvoj protestantizma. Na
tem območju je bilo tudi mesto Debrecen, ki je danes na Madžarskem
in kjer se je za razliko od ostalih mest uveljavila švicarska smer refor-
macije. Ta se je po zaslugi predikanta Mártona Kálmáncsehija uvelja-
vila tudi na področju Oradee (Großwarden/Nagyvárad). Odločilno be-
sedo pri uveljavitvi reformacije je imela veleposestniška družina Török
Enying, ki je imela patronatske pravice v mestu in je igrala pomembno
vlogo tudi v mestnem svetu.
Reformacija v mestu Breslau v Šleziji, danes Wrocław na Poljskem, se
je prav tako širila pod močnim vplivom nemškega središča Wittenberg.
Potek je bil zanimiv, saj je močno vlogo igrala humanistična izobraz-
ba, ki je prispevala k temu, da ni prihajalo do drugje običajnih naspro-
tij med reformatorji in duhovniki, ki so ostali v katoliški cerkvi. Glavni
reformator Johannes Heß je študiral v Leipzigu in Wittenbergu, v tes-
nem stiku z domačim škofom je prejel več kanonikatov, vendar je pričel
pridigati v duhu teologije Martina Luthra in Phillipa Melanchtona. To
smer reformacije je leta 1525 uzakonil mestni svet. Tudi njegov nasled
nik Zacharias Ursinus je študiral v Wittenbergu, vendar je zagovarjal
švicarsko pojmovanje obhajila. S to usmeritvijo ni uspel, bil je izgnan,
leta 1561 je nastopil službo v Heidelbergu, kjer je leta 1563 izdal zname-
niti heidelberški katekizem (Heidelberger Katechismus).
Na Finskem je bil prvi reformator v mestu Turku Mikael Agricola
(1507–1557). Tudi on je študiral v Wittenbergu, s posebnim zanimanjem
za Sveto pismo. Luther je zanj osebno napisal priporočilo v domovi-
ni. Vendar se je njegova reformacija od tiste v Wittenbergu razlikovala
po tem, da ni prevzel Luthrovega protikatoliškega duha. Stavil je pred-
158
reformacije v sedmograških mestih je bila v tem, da je za versko spre-
membo pridobil mestne svete, ki so v verskih zadevah lahko samostoj-
no odločali, saj so bili patroni glavnih mestnih cerkva. To je storil toliko
lažje, ker je bil tudi sam mestni svetnik. Honterus je užival tudi osebno
podporo Luthra, Melanchtona in Bugenhagena. Vendar je reformacija na
Sedmograškem ostala omejena na »saško nacijo«. Tudi cerkveni red, ki je
izšel leta 1547, je nosil nemško oznako Kirchenordnung aller Deutschen in
Siebenbürgen. Področje navedenih mest je bilo na turškem zasedbenem
območju Ogrske, kar je omogočalo neoviran razvoj protestantizma. Na
tem območju je bilo tudi mesto Debrecen, ki je danes na Madžarskem
in kjer se je za razliko od ostalih mest uveljavila švicarska smer refor-
macije. Ta se je po zaslugi predikanta Mártona Kálmáncsehija uvelja-
vila tudi na področju Oradee (Großwarden/Nagyvárad). Odločilno be-
sedo pri uveljavitvi reformacije je imela veleposestniška družina Török
Enying, ki je imela patronatske pravice v mestu in je igrala pomembno
vlogo tudi v mestnem svetu.
Reformacija v mestu Breslau v Šleziji, danes Wrocław na Poljskem, se
je prav tako širila pod močnim vplivom nemškega središča Wittenberg.
Potek je bil zanimiv, saj je močno vlogo igrala humanistična izobraz-
ba, ki je prispevala k temu, da ni prihajalo do drugje običajnih naspro-
tij med reformatorji in duhovniki, ki so ostali v katoliški cerkvi. Glavni
reformator Johannes Heß je študiral v Leipzigu in Wittenbergu, v tes-
nem stiku z domačim škofom je prejel več kanonikatov, vendar je pričel
pridigati v duhu teologije Martina Luthra in Phillipa Melanchtona. To
smer reformacije je leta 1525 uzakonil mestni svet. Tudi njegov nasled
nik Zacharias Ursinus je študiral v Wittenbergu, vendar je zagovarjal
švicarsko pojmovanje obhajila. S to usmeritvijo ni uspel, bil je izgnan,
leta 1561 je nastopil službo v Heidelbergu, kjer je leta 1563 izdal zname-
niti heidelberški katekizem (Heidelberger Katechismus).
Na Finskem je bil prvi reformator v mestu Turku Mikael Agricola
(1507–1557). Tudi on je študiral v Wittenbergu, s posebnim zanimanjem
za Sveto pismo. Luther je zanj osebno napisal priporočilo v domovi-
ni. Vendar se je njegova reformacija od tiste v Wittenbergu razlikovala
po tem, da ni prevzel Luthrovega protikatoliškega duha. Stavil je pred-
158
