Page 212 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 212
kronika
Osebno sem zelo vesel, da je Aleksander Erniša prevzel naloge pas-
torja pri vas. Jezus govori o večnem življenju, ki nam ga bo dal. Vsi sku-
paj smo usmerjeni proti temu velikemu obzorju. O njem lahko nekaj
zaslutimo, ko doživljamo skupnost, ki presega meje – meje jezika in de-
žel, mentalitet in zgodovinskih razlik, ki so naše prednike občasno vo-
dile v nasilna medsebojna nasprotovanja. Kot Nemec sem vesel, da si
ti, Aleksander, kot Slovenec iz partnerske cerkve, s svojo družino pri-
šel v Trst, v Evangeličansko luteransko cerkev v Italiji; to povezujem z
velikim upanjem na delovanje našega dobrega pastirja Jezusa Kristusa.
Prisrčno dobrodošel!
Iz nemščine prevedel M. K.
Pridiga Aleksandra Erniše ob umestitvi
Spoštovani in cenjeni visoki gostje, dragi sestre in bratje iz Slovenije,
draga tržaška gmajna, vsi zbrani. Vse vas prav prisrčno pozdravljam in
vam izrekam toplo dobrodošlico v tej evangeličansko-luteranski cerkvi
v Trstu. V čast, zadovoljstvo in vzpodbudo si štejem, da ste si vzeli čas
in to nedeljsko popoldne prišli v ta Božji hram ter s svojo navzočnostjo
počastili to cerkveno občino in mene osebno.
Besede, nad katerimi se bomo v današnji pridigi zamislili, so mi v
napotek, vzpodbudo in razmislek že veliko let. Zapisane so v 1. knjigi
apostola Pavla Timoteju v 1. poglavju v 12. vrstici: »Hvaležen sem naše-
mu Gospodu Kristusu Jezusu, ki mi je dal moč: s tem, da me je postavil
v službo, me je namreč imel za vrednega zaupanja.« Amen.
Dragi zbrani, sestre in bratje v Jezusu Kristusu.
Dovolite mi, da na slišane besede z vami delim nekaj misli, čeprav se
mi velikokrat zdi, da pri teh besedah ni več kaj dodati. V teh besedah je
namreč na neposreden način izraženo vse tisto, za kar si skozi vse svoje
življenje človek prizadeva. To, dragi zbrani, je zaupanje. A apostol Pavel
se je v svojih pismih na eni strani izkazal kot zelo pozoren človek, ki se
trudi ljudem na najbolj sprejemljiv način spregovoriti o tem, kako on do-
210
Osebno sem zelo vesel, da je Aleksander Erniša prevzel naloge pas-
torja pri vas. Jezus govori o večnem življenju, ki nam ga bo dal. Vsi sku-
paj smo usmerjeni proti temu velikemu obzorju. O njem lahko nekaj
zaslutimo, ko doživljamo skupnost, ki presega meje – meje jezika in de-
žel, mentalitet in zgodovinskih razlik, ki so naše prednike občasno vo-
dile v nasilna medsebojna nasprotovanja. Kot Nemec sem vesel, da si
ti, Aleksander, kot Slovenec iz partnerske cerkve, s svojo družino pri-
šel v Trst, v Evangeličansko luteransko cerkev v Italiji; to povezujem z
velikim upanjem na delovanje našega dobrega pastirja Jezusa Kristusa.
Prisrčno dobrodošel!
Iz nemščine prevedel M. K.
Pridiga Aleksandra Erniše ob umestitvi
Spoštovani in cenjeni visoki gostje, dragi sestre in bratje iz Slovenije,
draga tržaška gmajna, vsi zbrani. Vse vas prav prisrčno pozdravljam in
vam izrekam toplo dobrodošlico v tej evangeličansko-luteranski cerkvi
v Trstu. V čast, zadovoljstvo in vzpodbudo si štejem, da ste si vzeli čas
in to nedeljsko popoldne prišli v ta Božji hram ter s svojo navzočnostjo
počastili to cerkveno občino in mene osebno.
Besede, nad katerimi se bomo v današnji pridigi zamislili, so mi v
napotek, vzpodbudo in razmislek že veliko let. Zapisane so v 1. knjigi
apostola Pavla Timoteju v 1. poglavju v 12. vrstici: »Hvaležen sem naše-
mu Gospodu Kristusu Jezusu, ki mi je dal moč: s tem, da me je postavil
v službo, me je namreč imel za vrednega zaupanja.« Amen.
Dragi zbrani, sestre in bratje v Jezusu Kristusu.
Dovolite mi, da na slišane besede z vami delim nekaj misli, čeprav se
mi velikokrat zdi, da pri teh besedah ni več kaj dodati. V teh besedah je
namreč na neposreden način izraženo vse tisto, za kar si skozi vse svoje
življenje človek prizadeva. To, dragi zbrani, je zaupanje. A apostol Pavel
se je v svojih pismih na eni strani izkazal kot zelo pozoren človek, ki se
trudi ljudem na najbolj sprejemljiv način spregovoriti o tem, kako on do-
210
