Page 210 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 210
kronika
Spoštovani in dragi Aleksander, naj bo vedno s teboj Božji blagos-
lov. Naj Gospod blagoslavlja tvojo pot skupaj s celotno tržaško gmajno.
Gospod naj se dobrohotno ozre na vaša skupna opravila, ki naj jih ved-
no spremlja Božja beseda kot izvir modrosti, bratstva in sočutja, da bos-
te gradili živo občestvo Božjega ljudstva.
Dragi Aleksander, v upanju, da ne boš pozabil na domačo Cerkev,
Cerkev Božjo slovenskega jezika, ti simbolično predajem Trubarjev
Cerkveni red.
Nagovor Heinerja Bludaua,
dekana Evangeličanske luteranske cerkve v Italiji
Dragi Aleksander Erniša, draga družina Erniša, draga občina v Trstu,
dragi gostje!
Ko smo se pred časom dogovorili za nedeljo 15. aprila 2018 kot dan
uradne umestitve Aleksandra Erniše v službo pastorja cerkvene občine
v Trstu, nisem vedel, za kakšno nedeljo gre. Ko pa sem se pripravljal na
umestitev, sem se zelo razveselil: danes je namreč »nedelja Gospodovega
usmiljenja« in biblično besedilo za današnje bogoslužje govori o Jezusu
Kristusu kot dobrem pastirju.
Nobena nedelja v cerkvenem letu ne bi mogla biti primernejša za
umestitev novega pastorja. Pogled na »nadpastirja« – kot ga imenuje
Prvo Petrovo pismo – Jezusa nam najbolje omogoča razumeti pastorsko
službo v cerkveni občini. Takoj mi je bilo jasno, da so najboljša popotni-
ca za bodočo skupno pot tebi, dragi Aleksander, in vam, draga občina,
biblijske vrstice, ki so predvidene za teden, ki je pred nami: Jezus pravi:
Jaz sem dobri pastir. Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poz nam in ho-
dijo za menoj; in jaz jim dajem večno življenje (Jn 10,11.27–28).
Iz teh besed je očitno: pravi pastir, pravi pastor je Jezus Kristus. Na
njega so naravnani vsi kristjani, njega imajo pred očmi. Podoba o ovcah
in pastirju nam je danes težko razumljiva. Malo je še čred, ki bi jih vo-
dili pastirji in nihče tudi noče biti neumna ovca. Toda jedro sporočila
je: je nekdo, ki skrbi zate. V zgodnejši krščanski umetnosti je bil Jezus
208
Spoštovani in dragi Aleksander, naj bo vedno s teboj Božji blagos-
lov. Naj Gospod blagoslavlja tvojo pot skupaj s celotno tržaško gmajno.
Gospod naj se dobrohotno ozre na vaša skupna opravila, ki naj jih ved-
no spremlja Božja beseda kot izvir modrosti, bratstva in sočutja, da bos-
te gradili živo občestvo Božjega ljudstva.
Dragi Aleksander, v upanju, da ne boš pozabil na domačo Cerkev,
Cerkev Božjo slovenskega jezika, ti simbolično predajem Trubarjev
Cerkveni red.
Nagovor Heinerja Bludaua,
dekana Evangeličanske luteranske cerkve v Italiji
Dragi Aleksander Erniša, draga družina Erniša, draga občina v Trstu,
dragi gostje!
Ko smo se pred časom dogovorili za nedeljo 15. aprila 2018 kot dan
uradne umestitve Aleksandra Erniše v službo pastorja cerkvene občine
v Trstu, nisem vedel, za kakšno nedeljo gre. Ko pa sem se pripravljal na
umestitev, sem se zelo razveselil: danes je namreč »nedelja Gospodovega
usmiljenja« in biblično besedilo za današnje bogoslužje govori o Jezusu
Kristusu kot dobrem pastirju.
Nobena nedelja v cerkvenem letu ne bi mogla biti primernejša za
umestitev novega pastorja. Pogled na »nadpastirja« – kot ga imenuje
Prvo Petrovo pismo – Jezusa nam najbolje omogoča razumeti pastorsko
službo v cerkveni občini. Takoj mi je bilo jasno, da so najboljša popotni-
ca za bodočo skupno pot tebi, dragi Aleksander, in vam, draga občina,
biblijske vrstice, ki so predvidene za teden, ki je pred nami: Jezus pravi:
Jaz sem dobri pastir. Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poz nam in ho-
dijo za menoj; in jaz jim dajem večno življenje (Jn 10,11.27–28).
Iz teh besed je očitno: pravi pastir, pravi pastor je Jezus Kristus. Na
njega so naravnani vsi kristjani, njega imajo pred očmi. Podoba o ovcah
in pastirju nam je danes težko razumljiva. Malo je še čred, ki bi jih vo-
dili pastirji in nihče tudi noče biti neumna ovca. Toda jedro sporočila
je: je nekdo, ki skrbi zate. V zgodnejši krščanski umetnosti je bil Jezus
208
