Page 97 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 97
Boris Simončič
PREDSTAVITEV SKUPNIH IN POSEBNIH
NAUKOV BUDIZMA MAHAJANA
Od prihoda budizma na Zahod v prejšnjem stoletju so se Budovi
nauki ter učenja počasi razširila in dandanes praktično ni človeka na
Zahodu, ki še ne bi slišal za budizem ali pa vsaj za kakšen budističen
pojem. Besede, kot so »nirvana«, »karma«, »zen«, »tantra« ipd., so se v
naši družbi razširile preko popularnih medijev, kot so filmi (Kdo še ni
slišal za film Mali Buda ali 7 let v Tibetu?), oddaje, knjige, revije, v zad-
njih letih interneta itd. Tako so postale splošno popularne in so se za-
čele uporabljati celo v vsakodnevnem življenju. Vendar kljub temu, da
je na Zahodu budizem prodrl v praktično vse sfere življenja, pa znanje
o njem ostaja zelo površinsko in še vedno precej posplošeno. En primer
tega je, da se budizem pogosto poenostavljeno predstavi kot zgolj skupek
metod oz. meditacij, kako v življenju biti srečnejši in mirnejši. Seveda
je tudi to del budizma, vendar samo en del in še zdaleč ne končni cilj.
Še en tak primer površinskega razumevanja budizma je, da se nanj po-
gosto gleda kot na nekakšno celoto, brez zavedanja, da gre v resnici za
izjemn o razvejano religijo. Tu ne mislim le kulturne razvejanosti, ki je
ljudem povečini do neke mere znana, ampak bolj merim na razvejanost
na področju filozofije in pa temeljno motivacijo in cilj, ki ga poudarja-
jo različne veje te tradicije.
Eno izmed prvih in bistvenih vprašanj za vsakega praktikanta je to-
rej, zakaj sploh sledi neki določeni duhovni tradiciji in kaj želi s tem
doseči, oz. rečeno v bolj budistični terminologiji, s kakšno motivacijo
praktikant stopa po duhovni poti. V tem pogledu se budizem deli na tri
95
PREDSTAVITEV SKUPNIH IN POSEBNIH
NAUKOV BUDIZMA MAHAJANA
Od prihoda budizma na Zahod v prejšnjem stoletju so se Budovi
nauki ter učenja počasi razširila in dandanes praktično ni človeka na
Zahodu, ki še ne bi slišal za budizem ali pa vsaj za kakšen budističen
pojem. Besede, kot so »nirvana«, »karma«, »zen«, »tantra« ipd., so se v
naši družbi razširile preko popularnih medijev, kot so filmi (Kdo še ni
slišal za film Mali Buda ali 7 let v Tibetu?), oddaje, knjige, revije, v zad-
njih letih interneta itd. Tako so postale splošno popularne in so se za-
čele uporabljati celo v vsakodnevnem življenju. Vendar kljub temu, da
je na Zahodu budizem prodrl v praktično vse sfere življenja, pa znanje
o njem ostaja zelo površinsko in še vedno precej posplošeno. En primer
tega je, da se budizem pogosto poenostavljeno predstavi kot zgolj skupek
metod oz. meditacij, kako v življenju biti srečnejši in mirnejši. Seveda
je tudi to del budizma, vendar samo en del in še zdaleč ne končni cilj.
Še en tak primer površinskega razumevanja budizma je, da se nanj po-
gosto gleda kot na nekakšno celoto, brez zavedanja, da gre v resnici za
izjemn o razvejano religijo. Tu ne mislim le kulturne razvejanosti, ki je
ljudem povečini do neke mere znana, ampak bolj merim na razvejanost
na področju filozofije in pa temeljno motivacijo in cilj, ki ga poudarja-
jo različne veje te tradicije.
Eno izmed prvih in bistvenih vprašanj za vsakega praktikanta je to-
rej, zakaj sploh sledi neki določeni duhovni tradiciji in kaj želi s tem
doseči, oz. rečeno v bolj budistični terminologiji, s kakšno motivacijo
praktikant stopa po duhovni poti. V tem pogledu se budizem deli na tri
95
