Page 22 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 22
razprave, študije
Nato je pridigal župnik Schwarz, in sicer o blagoslovih, ki so jih
bili deležni protestantje v Avstriji in Gorici. Med temi je naštel pa-
tent z datumom 8. april 186, ki je protestantom zagotavljal svobodo,
da sami urejajo cerkvene zadeve, potem izgradnjo cerkve in priprav-
ljenost protestantov za finančno podporo od blizu in daleč, mir s ka-
toličani v Gorici, ki so prav tako podpirali gradnjo in bili navzoči tudi
pri slovesnosti. V kratkem povzetku se pridiga glasi: Mi smo sicer tuj-
ci v tej deželi, najjužnejšem delu nemške zveze držav (des deutschen
Staatenbundes). Učenje naše cerkve pa ni bilo tuje temu mestu in oko-
liškim krajem in vasem v časih, ko je v srcu Nemčije odmeval glas po
izboljšanju krščanske cerkve in ko so v besedah in spisih nemškega re-
formatorja našli verniki popoln izraz svojih najglobljih in najbolj svetih
notranjih potreb. To je povzročilo sunek, ki ga ni bilo več mogoče usta-
viti, dosegel je Avstrijo, dežele Ogrske in globoke doline Sedmograške.
Tako kot na vzhod je napredovalo prebujeno versko življenje na jug,
iz Nemčije na Češko, v nemške dežele (province) Štajersko, Koroško
in Kranjsko, od tu pa se je protestantska vera ukoreninila tudi v gro-
fiji Goriški. Duhovniki so pričeli pridigati v evangeljskem duhu, proti
čaščenju slik, plemiči so vabili evangeličanske pridigarje na svoja po-
sestva, reformacijski spisi in Biblija so našli pot na to področje. Ukrepi
katoliških in svetnih oblast so bili nasilni. Dosegljive spise so sežigali,
nakup novih je bil pod grožnjo hudih kazni prepovedan, od izpovedo-
valcev tako imenovane nove vere so zahtevali povratek v naročje rim-
skokatoliške cerkve ali pa so morali zapustiti hišo in domovino (Haus
und Vaterland). Tako izpričujejo kronisti o plemiških in uglednih me-
ščanskih družinah, ki so zaradi vere zapustile mesto in domovino.
Kako težko pa je bilo zmanjšati število pogumnih in veri zvestih izpo-
vedovalcev, kažejo novi, še ostrejši ukazi o pregonu in končno so sem
poslali očete Družbe Jesusove, da so izbrisali poslednje sledi mladega
evangeljskega življenja, 100 let po nastopu Luthra v Wittenbergu. To
so preizkušnje celotne evangeljske cerkve, ki pripadajo preteklosti. Mi
pa smo dolžni s temi možmi zaradi njihovega verskega poguma, zaradi
njihove zvestobe, začeti zgodovino evangeljske skupnosti (Gemeinde) v
Gorici, dolžni smo izpovedati vero, zaradi katere so bili preganjani in
20
Nato je pridigal župnik Schwarz, in sicer o blagoslovih, ki so jih
bili deležni protestantje v Avstriji in Gorici. Med temi je naštel pa-
tent z datumom 8. april 186, ki je protestantom zagotavljal svobodo,
da sami urejajo cerkvene zadeve, potem izgradnjo cerkve in priprav-
ljenost protestantov za finančno podporo od blizu in daleč, mir s ka-
toličani v Gorici, ki so prav tako podpirali gradnjo in bili navzoči tudi
pri slovesnosti. V kratkem povzetku se pridiga glasi: Mi smo sicer tuj-
ci v tej deželi, najjužnejšem delu nemške zveze držav (des deutschen
Staatenbundes). Učenje naše cerkve pa ni bilo tuje temu mestu in oko-
liškim krajem in vasem v časih, ko je v srcu Nemčije odmeval glas po
izboljšanju krščanske cerkve in ko so v besedah in spisih nemškega re-
formatorja našli verniki popoln izraz svojih najglobljih in najbolj svetih
notranjih potreb. To je povzročilo sunek, ki ga ni bilo več mogoče usta-
viti, dosegel je Avstrijo, dežele Ogrske in globoke doline Sedmograške.
Tako kot na vzhod je napredovalo prebujeno versko življenje na jug,
iz Nemčije na Češko, v nemške dežele (province) Štajersko, Koroško
in Kranjsko, od tu pa se je protestantska vera ukoreninila tudi v gro-
fiji Goriški. Duhovniki so pričeli pridigati v evangeljskem duhu, proti
čaščenju slik, plemiči so vabili evangeličanske pridigarje na svoja po-
sestva, reformacijski spisi in Biblija so našli pot na to področje. Ukrepi
katoliških in svetnih oblast so bili nasilni. Dosegljive spise so sežigali,
nakup novih je bil pod grožnjo hudih kazni prepovedan, od izpovedo-
valcev tako imenovane nove vere so zahtevali povratek v naročje rim-
skokatoliške cerkve ali pa so morali zapustiti hišo in domovino (Haus
und Vaterland). Tako izpričujejo kronisti o plemiških in uglednih me-
ščanskih družinah, ki so zaradi vere zapustile mesto in domovino.
Kako težko pa je bilo zmanjšati število pogumnih in veri zvestih izpo-
vedovalcev, kažejo novi, še ostrejši ukazi o pregonu in končno so sem
poslali očete Družbe Jesusove, da so izbrisali poslednje sledi mladega
evangeljskega življenja, 100 let po nastopu Luthra v Wittenbergu. To
so preizkušnje celotne evangeljske cerkve, ki pripadajo preteklosti. Mi
pa smo dolžni s temi možmi zaradi njihovega verskega poguma, zaradi
njihove zvestobe, začeti zgodovino evangeljske skupnosti (Gemeinde) v
Gorici, dolžni smo izpovedati vero, zaradi katere so bili preganjani in
20
