Page 23 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 23
vincenc rajšp
izgnani, ki je prestala stoletja in je tudi naša: da je Sveto pismo edini
izvor za odločitve v verskih zadevah, da je človek opravičen po veri in
ne zaradi del, da je Kristus edini poglavar njegove cerkve, mi pa smo
vsi bratje; to so tudi še danes temeljni nauki evangeličanske cerkve.
(Erbauung 1865, 97)
Zgodovino jemlje kot težko preizkušnjo, ki je bila premagana s ce-
sarjem Jožefom II., ki je želel biti pravičen vsem konfesijam in ki je dal
evangeličanski cerkvi v Avstriji novo življenje, ker se je lahko svobod-
no gibala znotraj meja, ki jih je določil tolerančni patent. Tudi njego-
vi nasledniki so izdajali zakone, pod varstvom katerih so se evangeli-
čani organizirali v občine (Gemeinden), ustanavljali šole in molilnice.
Evangeličani iz nemških dežel so s svojo podjetnostjo v Avstriji nale-
teli na gostoljuben sprejem in rodovitna tla. Takšen je bil mož, Johann
Christoph Ritter, ki je prišel leta 1819 iz Frankfurta, ki je tukaj našel ro-
dovitna tla za svojo dejavnost in je tudi pobudnik ustanovitve evan-
geljske občine. (Erbauung 1865, 98) Zahvalil se je tudi nemškim dru-
štvom Gustav-Adolf-Stiftung, ki so finančno omogočila življenje občine
in gradnjo cerkve (Erbauung 1865, 100).
Po bogoslužju so se slavnostni gostje zbrali h kosilu v hiši Adolfa
Böckmanna. Superintendent Gunesch je nazdravil cesarju, »vzvišenemu
zaščitniku evangeličanske cerkve«, medtem ko se je Adolf Böckmann
spomnil državnega ministra Schmerlinga. Na vrtu je igrala goriška me-
stna godba. (Erbauung 1865, 37) Ob zahvalah protestantski strani so se
zahvalili tudi katoliški: samostanu usmiljenih bratov, ki so v svoji bolni-
ci nudili pomoč delavcem, ki so gradili cerkev, ter katoliškim somešča-
nom, ki so cerkveno slovesnost povzdignili s petjem ter z glasbo razve-
seljevali družabni del slovesnosti (Erbauung 1865, 59). V letih 1897–98 je
bil zgrajeno še evangeličansko župnišče.
Financiranje gradnje cerkve
Za gradnjo cerkve so do leta 1863 zbrali 16.000 goldinarjev, velik
del vsote so prispevala društva Gustav-Adolf-Stiftung (Erbauung 1865,
21
izgnani, ki je prestala stoletja in je tudi naša: da je Sveto pismo edini
izvor za odločitve v verskih zadevah, da je človek opravičen po veri in
ne zaradi del, da je Kristus edini poglavar njegove cerkve, mi pa smo
vsi bratje; to so tudi še danes temeljni nauki evangeličanske cerkve.
(Erbauung 1865, 97)
Zgodovino jemlje kot težko preizkušnjo, ki je bila premagana s ce-
sarjem Jožefom II., ki je želel biti pravičen vsem konfesijam in ki je dal
evangeličanski cerkvi v Avstriji novo življenje, ker se je lahko svobod-
no gibala znotraj meja, ki jih je določil tolerančni patent. Tudi njego-
vi nasledniki so izdajali zakone, pod varstvom katerih so se evangeli-
čani organizirali v občine (Gemeinden), ustanavljali šole in molilnice.
Evangeličani iz nemških dežel so s svojo podjetnostjo v Avstriji nale-
teli na gostoljuben sprejem in rodovitna tla. Takšen je bil mož, Johann
Christoph Ritter, ki je prišel leta 1819 iz Frankfurta, ki je tukaj našel ro-
dovitna tla za svojo dejavnost in je tudi pobudnik ustanovitve evan-
geljske občine. (Erbauung 1865, 98) Zahvalil se je tudi nemškim dru-
štvom Gustav-Adolf-Stiftung, ki so finančno omogočila življenje občine
in gradnjo cerkve (Erbauung 1865, 100).
Po bogoslužju so se slavnostni gostje zbrali h kosilu v hiši Adolfa
Böckmanna. Superintendent Gunesch je nazdravil cesarju, »vzvišenemu
zaščitniku evangeličanske cerkve«, medtem ko se je Adolf Böckmann
spomnil državnega ministra Schmerlinga. Na vrtu je igrala goriška me-
stna godba. (Erbauung 1865, 37) Ob zahvalah protestantski strani so se
zahvalili tudi katoliški: samostanu usmiljenih bratov, ki so v svoji bolni-
ci nudili pomoč delavcem, ki so gradili cerkev, ter katoliškim somešča-
nom, ki so cerkveno slovesnost povzdignili s petjem ter z glasbo razve-
seljevali družabni del slovesnosti (Erbauung 1865, 59). V letih 1897–98 je
bil zgrajeno še evangeličansko župnišče.
Financiranje gradnje cerkve
Za gradnjo cerkve so do leta 1863 zbrali 16.000 goldinarjev, velik
del vsote so prispevala društva Gustav-Adolf-Stiftung (Erbauung 1865,
21
