Page 18 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 18
razprave, študije
Hector von Ritter kot predsednik, Wilhelm von Ritter kot podpredse-
dnik, Carl von Ritter, Otto Schmidt in Victor Freubenberg kot zapisni-
kar. (Erbauung 1865, 13)
Leta 1861 je postala goriška filiala samostojna farna občina
(Pfarrgemeinde). Pri ustanovitvi so se sklicevali na reformacijo 16.
stoletja:
Če gledamo nazaj, kako je bila v času protireformacije v naši fari upa-
nja polna evangeljska žetev takrat poteptana in če pomislimo na težave, ki
jih je ob nastajanju povzročalo uradništvo, ki so bile končno premagane z
odločnim cesarjevim posegom, lahko rečemo z besedami evangelija ‚Gos-
pod je to naredil in čudovito je v naših očeh‘ (Matej 21, 42). (Vierundvier-
zigster 1908, 3)
Poudarjajo, da je ustanovitev fare omogočil patent, datiran 8. aprila 1861,
s katerim je cesar Franc Jožef I. evangeličanskim podložnikom nemško-
-slovanskih dežel priznal svobodo do samostojnega urejanja cerkvenih
in šolskih zadev. Na tej pravni osnovi je goriška protestantska občina 9.
junija 1861 izvolila prezbiterij z devetimi člani. Predsednik je bil Hector
von Ritter, člani pa Wilhelm in Carl von Ritter, Heinrich Fischbeck,
David Höhn, Otto Schmidt, Carl G. Tröster ter vikar Brünnich. S pri-
volitvijo vrhovnega cesarsko kraljevega cerkvenega sveta (k. k. Ober-
Kirchenrath) se je cerkvena občina ločila od tržaške in odtlej delova-
la kot samostojna. Vendar pa vrhovni cerkveni svet ni potrdil izvolitve
prezbiterija, ker so bili v njem trije bratje. Zaplet so rešili tako, da je
vrhovni cerkveni svet dovolil povečanje števila članov za dva. Tako sta
bila izvoljena še Louis Heger iz Gorice in Johann Moser, direktor tovar-
ne v Ajdovščini.
Gradnja evangeličanske cerkve v Gorici
Že po ustanovitvi filiale je obstajala ideja o gradnji cerkve, sklep za-
njo pa je prezbiterij sprejel 23. februarja 1860. Ustanovljen je bil komi-
te, v katerem so bili Wilhelm in Carl von Ritter ter Wilhelm Schmitz.
16
Hector von Ritter kot predsednik, Wilhelm von Ritter kot podpredse-
dnik, Carl von Ritter, Otto Schmidt in Victor Freubenberg kot zapisni-
kar. (Erbauung 1865, 13)
Leta 1861 je postala goriška filiala samostojna farna občina
(Pfarrgemeinde). Pri ustanovitvi so se sklicevali na reformacijo 16.
stoletja:
Če gledamo nazaj, kako je bila v času protireformacije v naši fari upa-
nja polna evangeljska žetev takrat poteptana in če pomislimo na težave, ki
jih je ob nastajanju povzročalo uradništvo, ki so bile končno premagane z
odločnim cesarjevim posegom, lahko rečemo z besedami evangelija ‚Gos-
pod je to naredil in čudovito je v naših očeh‘ (Matej 21, 42). (Vierundvier-
zigster 1908, 3)
Poudarjajo, da je ustanovitev fare omogočil patent, datiran 8. aprila 1861,
s katerim je cesar Franc Jožef I. evangeličanskim podložnikom nemško-
-slovanskih dežel priznal svobodo do samostojnega urejanja cerkvenih
in šolskih zadev. Na tej pravni osnovi je goriška protestantska občina 9.
junija 1861 izvolila prezbiterij z devetimi člani. Predsednik je bil Hector
von Ritter, člani pa Wilhelm in Carl von Ritter, Heinrich Fischbeck,
David Höhn, Otto Schmidt, Carl G. Tröster ter vikar Brünnich. S pri-
volitvijo vrhovnega cesarsko kraljevega cerkvenega sveta (k. k. Ober-
Kirchenrath) se je cerkvena občina ločila od tržaške in odtlej delova-
la kot samostojna. Vendar pa vrhovni cerkveni svet ni potrdil izvolitve
prezbiterija, ker so bili v njem trije bratje. Zaplet so rešili tako, da je
vrhovni cerkveni svet dovolil povečanje števila članov za dva. Tako sta
bila izvoljena še Louis Heger iz Gorice in Johann Moser, direktor tovar-
ne v Ajdovščini.
Gradnja evangeličanske cerkve v Gorici
Že po ustanovitvi filiale je obstajala ideja o gradnji cerkve, sklep za-
njo pa je prezbiterij sprejel 23. februarja 1860. Ustanovljen je bil komi-
te, v katerem so bili Wilhelm in Carl von Ritter ter Wilhelm Schmitz.
16
