Page 27 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 27
vincenc rajšp
Delovanje evangeličanske občine v Gorici
Delo evangeličanske občine v Gorici je bilo raznovrstno. Poleg osre-
dnjega bogoslužja in delitve zakramentov v Gorici, občasno pa še v
Russiz, Tržiču (Monfalcone), Gradežu (Grado) in Gradiški, so delova-
la še različna društva in šola, poseben pečat je dajalo delo v okviru dia-
konije, ki ga je sicer neodvisno od občine opravljala grofica Elvine de la
Tour (Sohn-Kronthaler 2006).
Grofica Elvine de La Tour je ena najvidnejših osebnosti na področju
dobrodelnosti protestantske cerkve v Habsburški monarhiji. Ustanavljala
je protestantske šole, vzgojne zavode za deklice in dečke, domove za sta-
re in za otroke ter pribežališče za brezdomce. Po očetovi strani je spa-
dala v družino von Ritter, po mamini strani pa v družino Rittmeyer.
Stari oče Elisäus Rittmeyer je prišel v Trst kot trgovec iz Švice. Elvine se
je rodila 8. decembra 1841 v Gorici, krstil pa jo je protestantski župnik
v Trstu Heinrich Medicus, ki je bil tudi osebni prijatelj družine. Leta
1868 se je poročila v goriški protestantski cerkvi z grofom Theodorjem
Karlom Antonom de La Tourom. Bil je versko mešan zakon, saj je mož
de ostal katoličan. (Sohn-Kronthaler 2006, 356) Bil je posestnik vinogra-
dov. Elvina je kot poročno darilo od očeta prejela vinogradniško pose-
stvo Russiz blizu vasi Kopriva (Capriva del Friuli), kjer sta zgradila belo
vilo v beneškem slogu. Leta 1873 je ustanovila društvo za oskrbo revežev,
»Waisenversorgungsverein«. Sama je bila njegova predsednica. Glavnega
cilja društva ni videla toliko v socialno karitativnem delu, temveč je na
prvo mesto postavila evangeličansko versko vzgojo. Sprejemati so pri-
čeli prve deklice, vendar je ob vprašanju, ali je na prvem mestu vera ali
sociala, prišlo do nesoglasij med članicami, ki so pripadale raznim ve-
ram. Grofica je odložila predsedstvo in društvo je po treh letih zamrlo.
(Sohn-Kronthaler 2006, 358) Vendar je delo nadaljevala sama na pose-
stvu Russiz. S seboj je vzela tamkajšnje varovanke, v začetku jih je bilo
12, nato 18, leta 1909 pa jih je bilo 50. Leta 1873 je njen mož, ki je bil žu-
pan v Koprivi, izposloval ustanovitev evangeličanske osnovne šole, ki so
jo poleg deklic iz zavoda lahko obiskovali tudi dečki in deklice iz oko-
lice, leta 1906 jih je bilo 12. Leta 1879 je šola dobila dovoljenje, da je de-
25
Delovanje evangeličanske občine v Gorici
Delo evangeličanske občine v Gorici je bilo raznovrstno. Poleg osre-
dnjega bogoslužja in delitve zakramentov v Gorici, občasno pa še v
Russiz, Tržiču (Monfalcone), Gradežu (Grado) in Gradiški, so delova-
la še različna društva in šola, poseben pečat je dajalo delo v okviru dia-
konije, ki ga je sicer neodvisno od občine opravljala grofica Elvine de la
Tour (Sohn-Kronthaler 2006).
Grofica Elvine de La Tour je ena najvidnejših osebnosti na področju
dobrodelnosti protestantske cerkve v Habsburški monarhiji. Ustanavljala
je protestantske šole, vzgojne zavode za deklice in dečke, domove za sta-
re in za otroke ter pribežališče za brezdomce. Po očetovi strani je spa-
dala v družino von Ritter, po mamini strani pa v družino Rittmeyer.
Stari oče Elisäus Rittmeyer je prišel v Trst kot trgovec iz Švice. Elvine se
je rodila 8. decembra 1841 v Gorici, krstil pa jo je protestantski župnik
v Trstu Heinrich Medicus, ki je bil tudi osebni prijatelj družine. Leta
1868 se je poročila v goriški protestantski cerkvi z grofom Theodorjem
Karlom Antonom de La Tourom. Bil je versko mešan zakon, saj je mož
de ostal katoličan. (Sohn-Kronthaler 2006, 356) Bil je posestnik vinogra-
dov. Elvina je kot poročno darilo od očeta prejela vinogradniško pose-
stvo Russiz blizu vasi Kopriva (Capriva del Friuli), kjer sta zgradila belo
vilo v beneškem slogu. Leta 1873 je ustanovila društvo za oskrbo revežev,
»Waisenversorgungsverein«. Sama je bila njegova predsednica. Glavnega
cilja društva ni videla toliko v socialno karitativnem delu, temveč je na
prvo mesto postavila evangeličansko versko vzgojo. Sprejemati so pri-
čeli prve deklice, vendar je ob vprašanju, ali je na prvem mestu vera ali
sociala, prišlo do nesoglasij med članicami, ki so pripadale raznim ve-
ram. Grofica je odložila predsedstvo in društvo je po treh letih zamrlo.
(Sohn-Kronthaler 2006, 358) Vendar je delo nadaljevala sama na pose-
stvu Russiz. S seboj je vzela tamkajšnje varovanke, v začetku jih je bilo
12, nato 18, leta 1909 pa jih je bilo 50. Leta 1873 je njen mož, ki je bil žu-
pan v Koprivi, izposloval ustanovitev evangeličanske osnovne šole, ki so
jo poleg deklic iz zavoda lahko obiskovali tudi dečki in deklice iz oko-
lice, leta 1906 jih je bilo 12. Leta 1879 je šola dobila dovoljenje, da je de-
25
