Page 17 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 17
vincenc rajšp
Očetovo delo sta uspešno nadaljevala sinova Heinrich in Julius Hektor
von Ritter Záhony tako na gospodarskem kot tudi verskem področju.
Gospodarsko sta upravljala papirnico v Podgori pri Gorici, mlin, delav-
nico za baker in predilnico v Stražcah (Straßig, danes v mestu Gorica),
kjer je bilo zaposlenih preko 2.700 delavcev in delavk, vodilne položa-
je pa so imeli protestantje iz Nemčije. Tako kot oče je tudi Hektor uži-
val velik ugled pri cesarju Francu Jožefu I., ki ga je leta 1855 povzdignil
v viteški stan in leta 1869 v avstrijski baronski stan (Freiherrenstand), bil
je član gosposke zbornice na Dunaju, deželnozborski poslanec v Gorici
ter predsednik Goriške trgovske in obrtne zbornice. Po očetu je prev-
zel tudi osrednjo vlogo pri organiziranju evangeličanske cerkve. (Patzelt
1999, 231)
Pod vodstvom družine Ritter so si protestantje v Gorici prizadeva-
li za ustanovitev filiale, ki bi jim omogočala nastavitev lastnega pridi-
garja. 29. marca 1854 je 40 evangeličanov, z ženami in otroci jih je bilo
skupaj 90, pri namestništvu v Trstu vložilo prošnjo za ustanovitev po-
družnične cerkvene skupnosti A. C. v Trstu. Prošnja je bila zavrnjena
8. junija z obrazložitvijo, da za ustanovitev filiale ni potrebne zakonske
podlage, da verouk in delitev zakramenta lahko opravljajo predikanti iz
Trsta, medtem ko je opravljanje uradnih opravil (Amtshandlungen) pre-
povedano. Oktobra leta 1854 so se obrnili na ministrstvo za bogočastje
in uk (Ministerium für Cultus und Unterricht) na Dunaju. V prošnji so
poudarili, da so tržaški predikanti že 21 let uveljavljali pravico »Privat
exercitiums« in krščevali novorojenčke v njihovih domovih. Pravico do
filiale so utemeljevali na osnovi dvornega dekreta iz 14. februarja 1841.
(Erbauung 1865, 12) Tudi ta vloga ni bila uspešna.
Po zaslugi Juliusa Hektorja von Ritter Záhony je uspelo dobiti do-
voljenje za ustanovitev evangeličanske občine direktno preko cesarja
Franca Jožefa I. ob njegovem obisku Gorice pomladi leta 1857, ko so
mu protestanti neposredno izročili prošnjo. 21. novembra jim je na-
mestništvo sporočilo, da je evangeličanom v Gorici z najvišjim sklepom
(Allerhöchste Entschließung) dovoljeno konstituiranje filiale v okviru
protestantske občine v Trstu in da smejo nastaviti vikarja. 13. decem-
bra 1857 je bila filiala formalno konstituirana in izvoljeno predsedstvo:
15
Očetovo delo sta uspešno nadaljevala sinova Heinrich in Julius Hektor
von Ritter Záhony tako na gospodarskem kot tudi verskem področju.
Gospodarsko sta upravljala papirnico v Podgori pri Gorici, mlin, delav-
nico za baker in predilnico v Stražcah (Straßig, danes v mestu Gorica),
kjer je bilo zaposlenih preko 2.700 delavcev in delavk, vodilne položa-
je pa so imeli protestantje iz Nemčije. Tako kot oče je tudi Hektor uži-
val velik ugled pri cesarju Francu Jožefu I., ki ga je leta 1855 povzdignil
v viteški stan in leta 1869 v avstrijski baronski stan (Freiherrenstand), bil
je član gosposke zbornice na Dunaju, deželnozborski poslanec v Gorici
ter predsednik Goriške trgovske in obrtne zbornice. Po očetu je prev-
zel tudi osrednjo vlogo pri organiziranju evangeličanske cerkve. (Patzelt
1999, 231)
Pod vodstvom družine Ritter so si protestantje v Gorici prizadeva-
li za ustanovitev filiale, ki bi jim omogočala nastavitev lastnega pridi-
garja. 29. marca 1854 je 40 evangeličanov, z ženami in otroci jih je bilo
skupaj 90, pri namestništvu v Trstu vložilo prošnjo za ustanovitev po-
družnične cerkvene skupnosti A. C. v Trstu. Prošnja je bila zavrnjena
8. junija z obrazložitvijo, da za ustanovitev filiale ni potrebne zakonske
podlage, da verouk in delitev zakramenta lahko opravljajo predikanti iz
Trsta, medtem ko je opravljanje uradnih opravil (Amtshandlungen) pre-
povedano. Oktobra leta 1854 so se obrnili na ministrstvo za bogočastje
in uk (Ministerium für Cultus und Unterricht) na Dunaju. V prošnji so
poudarili, da so tržaški predikanti že 21 let uveljavljali pravico »Privat
exercitiums« in krščevali novorojenčke v njihovih domovih. Pravico do
filiale so utemeljevali na osnovi dvornega dekreta iz 14. februarja 1841.
(Erbauung 1865, 12) Tudi ta vloga ni bila uspešna.
Po zaslugi Juliusa Hektorja von Ritter Záhony je uspelo dobiti do-
voljenje za ustanovitev evangeličanske občine direktno preko cesarja
Franca Jožefa I. ob njegovem obisku Gorice pomladi leta 1857, ko so
mu protestanti neposredno izročili prošnjo. 21. novembra jim je na-
mestništvo sporočilo, da je evangeličanom v Gorici z najvišjim sklepom
(Allerhöchste Entschließung) dovoljeno konstituiranje filiale v okviru
protestantske občine v Trstu in da smejo nastaviti vikarja. 13. decem-
bra 1857 je bila filiala formalno konstituirana in izvoljeno predsedstvo:
15
