Page 28 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 28
razprave, študije
lovala kot evangeličanska nemško-italijanska privatna osnovna šola v
Pestalozzijevem smislu. Glavna učiteljica je bila Anna Heber iz Berlina.
»Dekliški vzgojni zavod« Russiz je leta 1906 štel 345 otrok, nemških,
italijanskih in slovenskih, poleg 316 deklic je bilo tudi 29 dečkov. 199
je bilo protestantov ter 146 katoličanov. Ti so tukaj našli »dom in kr-
ščansko vzgojo. Zavod je delno financirala grofica sama iz dohodkov
posesti Russiz ter s podporo društva Gustav-Adolf-Stiftung in drugih
društev. (Sohn-Kronthaler 2006, 359) Težave in nasprotovanja so se po-
javljale predvsem zaradi prestopov deklic v protestantizem, kar je od-
mevalo tudi v časopisju, predvsem nemškem Reichspostu. Grofica je leta
1879 na avdienci pri cesarju izposlovala dovoljenje, da so smeli šolo obi-
skovati tudi katoliški otroci, vendar niso smeli prisostvovati protestant-
skemu bogoslužju.
Po vzoru Friedricha Fröbla je ustanovila še otroški vrtec za dekli-
ce med tretjim in šestim letom starosti (Sohn-Kronthaler 2006, 359).
Dejavnost je razvijala tudi na Koroškem, tako je na gradu Treffen pri
Osojskem jezeru ustanovila osnovno šolo, kot tudi na socialnem podro-
čju (Sohn-Kronthaler 2006, 360).
Delo na Goriškem je bilo končano z izbruhom vojne med Italijo in
Avstro-Ogrsko, ko je 25. maja 1915 italijanska vojska zasedla vilo. Dekleta
so bila pregnana, veliko jih je odšlo na Koroško v Treffen. Tudi grofica
je bila pregnana, umrla je 7. oktobra 1916 in bila pokopana na vrtu gra-
du Treffen.
Društva
Tako kot v drugih evangeličanskih občinah so tudi v goriški de-
lovala različna društva. Najpomembnejše je bilo krajevno društvo
(Ortverein der) Gustav-Adolf-Stiftung v Gorici. Osrednje društvo je bilo
ustanovljeno leta 1832 v Leipzigu, za podporo verskih tovarišev v stiski
(»bedrängter Glaubensgenossen, und zur Erleichterung der Noth«) in
nosi ime po švedskem kralju Gustavu Adolfu II. (1594–1632). Goriško
društvo je bilo ustanovljeno 6. avgusta 1861. Namen je bil isti kot vseh
26
lovala kot evangeličanska nemško-italijanska privatna osnovna šola v
Pestalozzijevem smislu. Glavna učiteljica je bila Anna Heber iz Berlina.
»Dekliški vzgojni zavod« Russiz je leta 1906 štel 345 otrok, nemških,
italijanskih in slovenskih, poleg 316 deklic je bilo tudi 29 dečkov. 199
je bilo protestantov ter 146 katoličanov. Ti so tukaj našli »dom in kr-
ščansko vzgojo. Zavod je delno financirala grofica sama iz dohodkov
posesti Russiz ter s podporo društva Gustav-Adolf-Stiftung in drugih
društev. (Sohn-Kronthaler 2006, 359) Težave in nasprotovanja so se po-
javljale predvsem zaradi prestopov deklic v protestantizem, kar je od-
mevalo tudi v časopisju, predvsem nemškem Reichspostu. Grofica je leta
1879 na avdienci pri cesarju izposlovala dovoljenje, da so smeli šolo obi-
skovati tudi katoliški otroci, vendar niso smeli prisostvovati protestant-
skemu bogoslužju.
Po vzoru Friedricha Fröbla je ustanovila še otroški vrtec za dekli-
ce med tretjim in šestim letom starosti (Sohn-Kronthaler 2006, 359).
Dejavnost je razvijala tudi na Koroškem, tako je na gradu Treffen pri
Osojskem jezeru ustanovila osnovno šolo, kot tudi na socialnem podro-
čju (Sohn-Kronthaler 2006, 360).
Delo na Goriškem je bilo končano z izbruhom vojne med Italijo in
Avstro-Ogrsko, ko je 25. maja 1915 italijanska vojska zasedla vilo. Dekleta
so bila pregnana, veliko jih je odšlo na Koroško v Treffen. Tudi grofica
je bila pregnana, umrla je 7. oktobra 1916 in bila pokopana na vrtu gra-
du Treffen.
Društva
Tako kot v drugih evangeličanskih občinah so tudi v goriški de-
lovala različna društva. Najpomembnejše je bilo krajevno društvo
(Ortverein der) Gustav-Adolf-Stiftung v Gorici. Osrednje društvo je bilo
ustanovljeno leta 1832 v Leipzigu, za podporo verskih tovarišev v stiski
(»bedrängter Glaubensgenossen, und zur Erleichterung der Noth«) in
nosi ime po švedskem kralju Gustavu Adolfu II. (1594–1632). Goriško
društvo je bilo ustanovljeno 6. avgusta 1861. Namen je bil isti kot vseh
26
